Zgonik in Nabrežina nista samo Sgonico in Aurisina

Zgonik ni slovenski prevod italijanskega krajevnega imena Sgonico in prav tako Nabrežina ni prevod italijanske Aurisina. To sta na svojih zadnjih sejah s soglasno odobrenima resolucijama potrdila zgoniški in devinsko-nabrežinski občinski svet v »odgovor« na natolcevanje državnega statističnega zavoda Istat, ki je pojmoval slovenski del imena vasi kot »prevod«, ne pa kot sestavni del imena vasi, kot je to zakoličeno v statutih obeh občin. V Zgoniku je resolucijo o napačnem pojmovanju imen vasi v občini predstavila odbornica za vzgojo, šport, kulturo, mladino in turizem Katrin Štoka, v Nabrežini pa občinski svetnik Sel Maurizio Rozza.
Junija 2010 sta Agencija za prihodke in državni statistični zavod Istat sklenila konvencijo, namenjeno ustanovitvi in vodenju državnega arhiva ulic in hišnih številk. Njegova osnovna zasnova temelji na tehnološki infrastrukturi; podatke je že pripravila agencija za ustanovitev državnega toponomastičnega arhiva. Slednji bo služil tudi za poenotenje podatkov in informacij o krajih, ulicah in cestah ter hišnih številkah na celotnem državnem ozemlju. Ti podatki pa naj bi bili računalniško obdelani in kodirani. Zavod Istat naj bi ta arhiv uporabljal kot edini toponomastični arhiv za permanentno popisovanje in obdelovanje v svojih statistikah. Ker pa prihaja v letih tudi na toponomastičnem področju do številnih sprememb, bi moral zavod Istat prav s pomočjo občin stalno dopolnjevati svojo podatkovno bazo, da bi tako omogočil vsem ustanovam javne uprave enotno podatkovno osnovo.
V ta okvir sodita dopisa, ki sta ju zgoniška in devinsko-nabrežinska občina prejeli v začetku leta. V njiju ju zavod Istat prosi, naj občini preverita »morebitne razlike med toponomastičnimi podatki občinskega izvora in podatki, zbranimi med zadnjim popisom prebivalstva in bivališč leta 2011« ter naj po potrebi podatke popravita, dopolnita oziroma potrdita. Na občinah so
kaj kmalu ugotovili, da v imenovanju slovenskih krajev niso bile vključene črke s strešicami. Občini sta to sporočili zavodu Istat, prejeli pa sta odgovor, ki kaže na popolno ignoranco odgovornih pri statističnem zavodu o stvarnosti dvojezičnih občin: »Zapis v slovenščini NE more v nobenem primeru spadati v imenovanje toponima. Sestavljanje seznama ulic s strani občin poteka po metodah, ki jih določa Istat, ki predvidevajo uradni prevod v italijanščino toponimov, izraženih v tujem jeziku.« Zavod Istat v bistvu ni upošteval uradnih nazivov vasi, kot jih predvidevata statuta obeh občin, temveč je pojmoval slovenski del imena zgolj kot »prevod«. Ali z drugimi besedami: v občinskih statutih sta uradno zapisani imeni vasi Sgonico Zgonik in Aurisina Nabrežina, za zavod Istat pa naj bi bili uradni imeni vasi edinole Sgonico in Aurisina, medtem ko naj bi bili slovenski imeni Zgonik in Nabrežina le »prevoda« italijanskih imen. Tako pojmovanje je v protislovju s 4. členom statutov obeh občin, v katerih so uradni nazivi vasi in naselij zabeleženi vsi izključno v dvojezični obliki.
Zato sta oba občinska sveta z resolucijama zahtevala, da se pri sestavljanju državnega arhiva ulic in hišnih številk ohranijo dvojezični nazivi krajev v spoštovanju občinskih statutov. Nadalje sta bila zgoniška županja in devinsko-nabrežinski župan zadolžena, da opozorita zavod Istat in Agencijo za prihodke, ki sta zadolžena
za sestavljanje enotne podatkovne zbirke, na dvojezično stvarnost obeh občin. Obenem bosta bila dokumenta odposlana vsem ostalim ustanovam, ki so vključene v seznam občin, v katerem je priznana zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
»Nujno potrebno je, da opozorimo zavod Istat na obstoj dvojezičnih občin in na spoštovanje pravic manjšine,« je v Zgoniku poudarila odbornica Štoka. Tako zgoniški kot devinsko-nabrežinski občinski svet sta
resoluciji odobrila soglasno.