Zakaj nihče ne ukrepa?

Najnovejša študija o vplivu škedenjske železarne na javno zdravje je sprožila val polemik, saj je v njej črno na belem zapisano, da najbolj škodljivi delci v tržaškem ozračju izhajajo iz dimnikov železarne in da so najmanjši med temi rakotvorni.
Arvedi, lastnik konzorcija Siderurgica triestina, ki upravlja železarno, kljub dokaj jasnim dokazom zavrača izsledke raziskave, ki sta jo največji izvedenki na področju okoljskega onesnaževanja, Antonietti M. Gatti, naročila tržaška parlamentarca Lorenzo Battista in Aris Prodani. Predsednica dežele FJK Serrachiani je že postavila pod vprašaj izdajo novega okoljskega dovoljenja AIA, ki je napovedano za september. Deželna odbornica za okolje Sara Vito pa je poudarila, da rimska vlada nima pristojnosti do izdaje okoljskega pooblastila in da je bila včerajšnja interpelacija poslanke stranke Svoboda ekologija levica Pellegrino sama sebi namen. Dodala je, da je Siderurgica triestina oddala dokumentacijo konec aprila in da postopek še poteka.
Študija Antoniette Gatti, o kateri smo obširno poročali v torkovi izdaji, pa ni prva, ki navaja konkretne podatke o škodljivosti izpušnih plinov tržaškega industrijskega obrata. V zadnji dveh letih so bile izdane druge, nič manj skrb vzbujajoče. Lani je deželna okoljska in zdravstvena opazovalnica opravila študijo o najbolj pogostih razlogih smrti v Občini Trst in Občini Milje, s ciljem, da bi evidentirala delež rakastih obolenj v bližini železarne in v obeh občinah. Izsledki dokazujejo, da je predvsem pljučni rak v porastu v celotni tržaški pokrajini, in sicer + 5 do 10 % v primerjavi z drugimi pokrajinami severno-vzhodne Italije. Poleg pljučnega raka je raziskava evidentirala tudi določene anomalije v Občini Milje, kjer je bila prisotnost še drugih rakastih obolenj nadpovprečna. Ta gredo od raka na mehurju vse do raka kolona in ledvic.
Gattijeva v svoji študiji opozarja na najmanjše prašne delce t.i. PM 2,5, ki so v okolici škedenjske železarne prisotni v velikih koncentracijah, lahko pa se z vetrovi raznašajo po vsem Tržaškem zalivu in še dlje. Ti so tudi glavni nosilci rakotvornih lastnosti. Usidrajo se v tkivo celice in onemogočijo njihovo delitev, saj se neposredno vežejo na DNK kodo. Hkrati pa se okrog nanodelcev sproži proces vnetja tkiva, posledična granulacija tega pa se lahko razvije v raka. Raziskovalka je na predstavitvi svojih izsledkov opozorila: »Od trenutka, ko se sproži vnetje, do razvoja pravega raka lahko mine od 40 do 50 let. Današnji bolniki so rezultat onesnaževanja prejšnjih desetletij.«
O paradoksalni situaciji pišeta v tiskovnem sporočilu tudi pobudnika zadnje študije Battista in Prodani: »Vprašanje ni, ali železarna sploh onesnažuje, ampak zakaj nadaljuje z onesnaževanjem, potem ko so to evidentirale že številne študije,« pišeta parlamentarca, ki navajata še dokument Arpe iz dne 15. julija 2015, ki pripisuje izvor analiziranih škodljivih prahov ravno škedenjskemu obratu. Bivša tržaška člana Gibanja petih zvezd pa še dodajata: »Čas je, da se opogumijo in ukrepajo tisti, ki nosijo najvišje politične odgovornosti. Dokazov je na pretek, dovolj je odpreti predale, kjer se že vrsto let jalovo kopičijo papirji na račun železarne.«