Sestavljenka, ki ostaja nedokončana

Sestavljenka, ki ostaja nedokončana, saj je njen čar ravno v nepopolnosti, ki človeka žene naprej. To je predstavljalo drugo letošnje srečanje v okviru jubilejnih 50. študijskih dni Draga 2015 z naslovom Petdeset delcev še ni celota, na katerem je občinstvo prisluhnilo pogledom nekaterih mlajših sodelavcev študijskih dni na pobudo in njene vrednote skozi besedo, sliko, fotografijo in videoposnetke. Na srečanju, ki ga je povezovala Sanja Vogrič, so glavne misli prispevali Jadranka Cergol (njeno razmišljanje je prebrala Ksenija Vremec), Jernej Šček, Primož Sturman in Andrej Černic (njegov prispevek je prebrala Jasmina Gruden), nastopi pa so se prepletali s prikazom umetniških del Roberte Busechian, Martine Furlan, Sanje Mikac, Jakoba Jugoviča in Mateje Jazbec ter videoposnetki, preko katerih so Dragi oz. Dragi mladih voščili mladi pripadniki nekaterih evropskih manjšinskih skupnosti: ob predsedniku mladinske organizacije YEN Maticu Grmovšku so voščili še Koroški Slovenci, Slovenci iz Hrvaške, Nemci iz Slovaške, gradiščanski Hrvati, lužiški Srbi in krimski Tatari.
Glede razmišljanj pa naj omenimo, da je Jadranka Cergol prispevala zapis o vprašanju rabe oz. ohranjanja slovenščine v času, ko se sestav naše narodne skupnosti korenito spreminja. Sama se interferenc z italijanščino ne boji, saj če kdo hoče, ima danes številna sredstva, da znanje svojega jezika poglobi. Tu bi morali tudi ovrednotiti vlogo društev ter biti pozorni na proces deasimilacije, nujno pa bi morali ohraniti rabo slovenščine na sestankih ter ohranjati zavest, da smo Slovenci del tega ozemlja in da mora slovenščina postati eden od uradnih jezikov, meni Cergolova.
Jernej Šček je poudaril predvsem pomen širine, ki jo je mogoče preizkusiti skozi dvom, ki osvobaja ter ljubezen do učenja in vedoželjnost oz. radovednost, s čimer se ohranja človeškost, za katero pa so prav tako pomembne vrednote. »Brez Drage bi tudi sam danes ne bil to, kar sem,« je dejal Primož Sturman, ki je podal svoje gledanje na študijske dneve ob navajanju likov iz preteklosti in sedanjosti. Tako kot mnogi mladi danes tudi številni pobudniki Drage na začetku niso imeli zagotovljenih služb oz. prihodnosti in jih je skrbela možnost neuspeha pobude, vendar so vztrajali iz prepričanja, tako kot delajo tudi danes nekateri mladi, ki so v svojem kraju v dobrem letu dni znali razviti kulturno delovanje, ki jim ga mnogi zavidajo.
Za Andreja Černica pa je pomembno, da ima človek možnost pogledati onkraj in tvegati. Pred sto leti so takratni mladi to delali iz potrebe po preživetju, danes pa odhajajo, ker jih vabi petje siren, kot npr. višja plača, vendar ni rečeno, da petje siren pogubi, odvisno je od posameznika. O tem bi morali v naši skupnosti bolj razmišljati, saj se ne sprašujemo o potrebi po zagotovitvi pogojev, da bi mladi ostali, meni Černic, ki opozarja na nezmožnost refleksije, ponavljanje napak iz preteklosti in še vedno prevladujoče prepričanje, da bomo preživeli le z javnimi prispevki.