Draga 2015: Končajmo z mitom majhnosti in nedolžnosti

Globalne spremembe na področju družbe, gospodarstva in okolja vzbujajo veliko zaskrbljenost tako v svetovnem okviru kot tudi v okviru slovenskega naroda, vendar je vseeno mogoče najti pozitivne stvari, ki jih na prvi pogled verjetno ne zaznamo. Predvsem pa je treba nehati z mitom majhnosti in nedolžnosti slovenskega naroda in opustiti romantični odnos do slovenstva in lastnega srca, spremeniti pa se ne moremo sami, ampak le ob tistem, ki je ob nas. Tako razmišlja teolog in filozof Edvard Kovač, ki je danes (30. avgusta) popoldne zaključil jubilejne 50. študijske dneve Draga 2015, ki so v organizaciji Društva slovenskih izobražencev potekali od 28. avgusta pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Kovač je svojemu predavanju dal naslov Že danes je jutri ali slovenska prihodnost, s katerim je hotel opozoriti na prvine prihodnosti in svetlobe, ki v današnjem času globalnih sprememb ostajajo morda neopazne, a so vendarle prisotne. Pri tem se je nanašal na nekatere poteze slovenske kulture, ki nasprotno od razširjenega prepričanja, da jo zaznamuje majhnost in otožnost, v sebi nosi prvine radosti, kar je po predavateljevem mnenju posledica krščanstva in krščanskih vrednot dobrote, usmiljenja in odpuščanja, medtem ko so bolj "žalostne" prvine zanj bolj posledica predkrščanske slovenske kulture krvnih daritev. Kaže, da smo npr. s povojnimi poboji zopet stopili v predkrščansko obdobje, zato je treba ponovno pridobiti krščanske vrednote. Prav tako je govornik poudaril etično dimenzijo slovenskega jezika, saj je že od Trubarja naprej pri Slovencih izražanje v lastnem jeziku odraz etične zavesti. Na gospodarskem področju je treba zopet združiti gospodarstvo in finance v soodvisnost in uvesti gledanje na človeka, ki je ustvarjalec, ki dela in ga delo ovrednoti, pri odnosu do narave in okolja pa je potrebna uvedba nove duhovnosti, ki v naravi vidi dar, je prepričan Edvard Kovač.
Na današnjem sklepnem dnevu Drage 2015 so pred Kovačevim predavanjem tudi predstavili Rebulov zbornik, ki vsebuje prispevke simpozija o Alojzu Rebuli, ki je bil lani na Opčinah ob priložnosti pisateljeve 90-letnice. Delo sta predstavili urednica založbe Mladika Nadia Roncelli in predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Marija Pirjevec, ki je delo tudi uredila.
Podelili so tudi že četrto Peterlinovo nagrado, ki jo organizatorji Drage in druge katoliške organizacije podeljujejo v spomin na ustanovitelja študijskih dni Jožeta Peterlina, namenjena pa je ustanovam, društvom, organizacijam in posameznikom, ki s svojim delom gojijo vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije. Letos so nagrado podelili Slovenski kulturni akciji, se pravi organizaciji, ki že 60 let odločilno prispeva k bogatemu kulturnemu življenju slovenske narodne skupnosti v Argentini. Nagrado je dvignila predsednica SKA Katica Cukjati, za katero je nagrada priznanje za delo vseh dosedanjih predsednikov, sodelavcev in vedno bolj tudi mladih, seveda pa narekuje še večjo kakovost, vnemo in odgovornost. Cukjatijevi je nagrado podelil predstavnik predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja Boštjan Žekš, ki je v svojem kratkem pozdravu napovedal, da bo predsednik Pahor prihodnjega 15. septembra v Ljubljani Društvu slovenskih izobražencev izročil visoko državno priznanje.