Visco? Mi niso verjeli . . .

V devinsko-nabrežinski občini so poklonili Dnevu spomina s spominom na kraj, za katerega bi – tako kaže – nekateri želeli, da bi izpadel iz italijanskega, pa tudi slovenskega kolektivnega spomina. Občinska uprava je v Kamnarsko hišo povabila zgodovinskega raziskovalca Ferruccia Tassina, verjetno največjega poznavalca žalostne zgodbe o fašističnem zbirnem taborišču v Viscu pri Palmanovi. Gosta je predstavila odbornica za kulturo Marija Brecelj. Tassin je – tudi s pomočjo videoposnetkov in fotografskega gradiva – verjetno že stotič obnovil, kaj se je v taborišču v Viscu dogajalo. Kljub temu pa mu še ni uspelo prepričati krajevnih upraviteljev, naj tam, tudi s pomočjo evropskih sredstev, uredijo spominski center in ogradijo park.
Med taboriščniki so bili tudi otroci. Med svojim raziskovanjem je dva tudi spoznal. Takrat sedemletni deček še živi v Ljubljani. Deklica, Hrvatica, ki se je bila preselila v Osoppo, pa je hotela, naj se je prav on, Tassin, spomni, ko je pred nekaj leti odšla. »Ko je pravila okoli, vaščanom, kaj se je dogajalo tam blizu v Viscu, ji niso verjeli,« je opozoril Tassin.
Prav nevarnost pozabe je vodila Tassina pri svojem raziskovanju, da bi osvetlil to, kar se je tam dokazalo in izpodbil trditve tistih, ki so zanikovali obstoj taborišča. Tam je bil pred leti vendar postavljen spomenik, ko pa je spomeniško varstvo iz zgodovinskih razlogov vinkuliralo območje kakih 70 tisoč kvadratnih metrov, so krajevni upravitelji vložili priziv proti odločitvi, ker so imeli očitno za tisto območje drugačne, prav nič spominsko-zgodovinsko namene. Po zavrnjenem prvem prizivu so vložili drugega, potem še tretjega. In še vztrajajo.