Mladi Kitajci se raje odločajo za bar kot za trgovino

»Število Kitajcev v Trstu niha, saj smo priča rednemu toku prihodov in odhodov. Lahko bi si upal trditi, da nas je danes v mestu okrog dva tisoč.« 24-letni Qian Zhang, predsednik kulturnega združenja Porta d’Oriente pravi, da jih velika večina prihaja iz kitajske pokrajine Sichuan, kjer se je že pred več deset leti uveljavil trend selitve v tujino, zlasti iz trgovskih razlogov. Več kot 90 odstotkov tržaških Kitajcev, pravi, prihaja od tod. V naše mesto so prišli, tako kot sicer tudi nasploh v Italijo, že pred dvajset in več leti.
Kaj pa jim ponuja Trst? Qian pravi, da so nekoč v našem mestu videli zlasti priložnost za dobre trgovske posle, tako da so se masovno odločali za odpiranje trgovin z oblačili in pozneje še restavracij, danes pa so se ob teh razvile še druge dejavnosti, zlasti frizerski saloni in bari. Naš sogovorec ocenjuje, da gre za trende: »Danes se mladi Kitajci v Trstu prej odločijo za odprtje bara, tako da je med njimi interes za vodenje trgovin z oblačili in raznoraznimi predmeti nekoliko upadel.«
Za selitev v Trst se odločajo tako mladi kot nekoliko manj mladi Kitajci; zlasti mladi si družino ustvarijo tukaj, nam pojasni Qian. Glede integracije ugotavlja, da je druga generacija Kitajcev danes povsem vključena v italijansko družbo: otroci oziroma mladi obiskujejo krajevne šole, popoldne pa se, tako kot italijanski vrstniki, posvečajo športnim aktivnostim z ostalimi someščani. »Za generacijo mojih staršev pa je integracija veliko težja, zlasti zaradi pomanjkljive, včasih nične komunikacije - saj se jezika niso in žal ne bodo tako zlahka naučili,« nam zaupa. Sam se je rodil na Kitajskem, v Trstu pa je obiskoval italijanske šole.