Sreda, 17 april 2024
Iskanje

Tržačanka na dnu Jadranskega morja

23. jul. 2016 | 20:25
Dark Theme

»Že v otroških let sem oboževala morje. Stalno sem se potapljala, nisem in nisem hotela iz vode. Poleg tega sem v teku let razvila veliko ljubezen do arheologije. Moja največja želja je bila med sabo povezati oba svetova,« je v pogovoru povedala nasmejana Maja Grisonic, ki jo je življenjska pot po maturi na klasičnem liceju Franceta Prešerna najprej vodila v Piso, kjer je doštudirala arheologijo. »Želela sem se usmeriti v podvodno arheologijo. V Italiji pa imajo študenti malo možnosti na tem področju. Zelo redki lahko sodelujejo pri podvodnih izkopavanjih. Vprašala sem tako svojo profesorico, če pozna nekoga na Hrvaškem, ki se ukvarja s tem področjem. V Sredozemskem morju se skriva cela vrsta najrazličnejših najdb. Dalmacija predstavlja iz tega zornega kota pravo bogastvo. Stopila sem v stik z Ireno Radić Rossi, profesorico na Univerzi v Zadru.«
Prvič sta se osebno spoznali na posvetu v Pisi. Sprejela je njeno prošnjo in Maja se je leta 2013 pridružila izkopavanjem v zalivu Caska, na otoku Pag. »S skupino sem se takoj ujela, postali smo zelo dobri prijatelji. Tam sem se dokončno prepričala, da je to, kar delam, zares tisto, s čimer se želim ukvarjati. Profesorico sem vprašala, če bi lahko v diplomski nalogi razvila temo, ki se navezuje na to izkušnjo. Posvetila sem se rimskim vilam na Pagu.« Majo ne nazadnje s hrvaškim prostorom povezujejo družinske korenine, saj je mama po rodu Hrvatica: »Na začetku sem sicer imela kar nekaj težav v sporazumevanju, saj je bil moj jezik pravzaprav mešanica različnih jezikov: slovenščine, hrvaščine, italijanščine in narečja. Ko sem govorila, so na Hrvaškem opažali slovenski priokus. Ko sem se vračala v Trst, pa so občutili vpliv hrvaščine.«
Po zaključenem študiju jo je Irena Radić Rossi prepričala, naj vloži prošnjo za doktorat na zadrski univerzi. Rečeno, storjeno. Maja od januarja živi v Zadru. Kot vodilno raziskovalno temo doktorata si je izbrala rimske soline v Dalmaciji. Njen cilj je, da bi ji odobrili projekt za njeno prvo osebno izkopavanje na Kornatih. »Za tamkajšnje soline trenutno uradno sklepajo, da segajo v srednjeveško obdobje. Hotela bi dokazati, da so v resnici starejše.«
Majin vsakdan drugače sestavlja delo pri različnih podvodnih izkopavanjih v sklopu projekta ADRIAS. Glavni cilj je ovrednotenje pomorske arheološke kulturne dediščine vzhodnega Jadrana. V teku so dela na različnih najdiščih. Sodelovala je pri izkopavanjih, posvečenim rimskemu obdobju v že omenjenem paškem zalivu Caska in v bližini mesteca Cavtat (južno od Dubrovnika). Raziskovalna pot jo je popeljala tudi do skritih podvodnih bogastev pri Kornatih. Vir posebnega zadoščenja je predstavljala najdba popolnoma ohranjene grške ladje iz 4. stoletja pr.n.š. na območju Šibenskega otočja. Tam so med drugim dobili približno 200 celih amfor. Avgusta bo na vrsti otok Pašman, v ospredju raziskovanja bo potopljena beneška ladja iz konca 16. stoletja.
S katerimi težavami pa se morajo podvodni arheologi predvsem spopadati? »Najhujše je primanjkovanje denarja. Večkrat poteka delo na prostovoljni ravni, kar ti lahko kot študentu tudi ustreza, kasneje pa postane problem. Poleg tega plača prihaja večkrat z zamudo. Razlog za tako situacijo je treba pripisati tudi kompleksni politični situaciji na Hrvaškem.« Naša sogovornica je izpostavila, da jim velike preglavice povzroča tudi kraja najdb: »Dogaja se, da prideš na pokradeno najdišče. Ko se zgodi kaj takega, je to velika škoda, ker ne bomo več imeli jasne slike o tem, kaj se je na tistem mestu v preteklosti resnično pripetilo.«
Življenje v Zadru se po njenem mnenju v glavnem ne razlikuje od našega, le da poteka z bolj umirjenimi ritmi: »Ljudje so gostoljubni in prijazni. Zelo radi ti priskočijo na pomoč. Večkrat te povabijo na kavo in se pri tem stalno pogovarjaš. Vse skupaj lahko traja tudi zelo dolgo. Edina stvar, zaradi katere se ne počutim vedno lagodno, je dejstvo, da tu prevladuje tradicionalna oz. zaprta miselnost.» Občasno pogreša večjo kulturno razgibanost, saj je Zadar navsezadnje relativno majhno mesto. Poleti zaživi s turisti, v drugih letnih časih pa se vse ustavi. Zaradi tega bo Maja morda v bodoče vzela poštev selitev v kako drugo večje mesto, vendar bi želela ostati na Hrvaškem in se zaposliti v arheološkem muzeju.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava