Že petič Ločičnikove štipendije

Slovenska prosveta je 5. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu že petič podelila štipendije Albina Ločičnika, namenjene mladim slovenskim zamejskim študentom inženirstva (predvsem gradbene smeri). Komisija, ki so jo sestavljali Sergij Pahor, Marjan Jevnikar, Egon Štoka in Vanja Lokar, je pregledala več prispelih prošenj, na koncu pa se je odločila, da štipendije podeli trem najzaslužnejšim študentom.
Tako je štipendijo za prvi letnik v višini 500 evrov prejel Ivo Ušaj, ki na Univerzi v Ljubljani študira gradbeništvo in geodezijo. Kar se tiče višjih letnikov, pa je štipendijo v višini 1000 evrov ponovno prejela Jasmina Gruden, študentka gradbeništva na Univerzi v Trstu, medtem ko je druga štipendija ravno tako v višini 1000 evrov šla študentu elektronskega inženirstva na Univerzi v Vidmu Petru Vogriču.
Albin (Bine) Ločičnik je bil rojen Tržačan, saj se je v našem mestu rodil leta 1919, vendar se je z družino kmalu preselil v Maribor. V Sloveniji se je tudi šolal in diplomiral na oddelku za gradbeništvo ljubljanske univerze, med vojno je okusil tako italijansko kot nemško taborišče, po vojni pa se je po poroki z Evgenijo Stibilj vrnil v rodni Trst, kjer je bil najprej zaposlen pri podjetju ANAS, zatem pa je skupaj z družabnikom inž. Carlinijem ustanovil lastno podjetje. Tu se je uspešno uveljavil zlasti kot avtor statičnih računov za številne objekte (predvsem mostove), zelo pomemben je tudi njegov delež pri načrtovanju gradnje Kulturnega doma v Trstu, čeprav pod načrtom ni njegovega podpisa, saj še ni bil prejel italijanskega državljanstva, prav tako je sodeloval pri gradnji Avtoceste sonca v Italiji. Ločičnik je umrl v Trstu leta 1986, pokopan pa je v Mariboru. Tamkajšnji univerzi je vdova Evgenija Stibilj Ločičnik poklonila bogato moževo knjižnico strokovnih in znanstvenih del, njena zasluga je tudi ustanovitev Sklada Albina Ločičnika, s katerim je želela v spomin na pokojnega moža podpreti študente inženirstva.