Povpraševanje narašča, prispevki pa stagnirajo

Občini zbori si v tem obdobju sledijo kot po tekočem traku. Danes je ob 19. uri v dvorani ZKB na Opčinah na vrsti Glasbena matica, ki jo letos čaka občni zbor volilnega značaja. Za obračun zadnjega leta smo vprašali predsednico Mileno Padovan, ki upravlja vajeti naše največje glasbene šole od leta 2014. Sama ocenjuje, »da je bilo to obdobje bogato in polno dogajanj, pa tudi s finančnega vidika je bilo precej razgibano.«
Finančno še nekoliko majavo ...
Finančno stanje se je zadnje čase zamajalo, saj je Dežela FJK sprejela nova pravila, ki ustvarjajo naši ustanovi precejšnje težave. Glasbena matica je dejansko šola, ki ima redno delovanje, za katerega je prispevek za tekoče leto še neznan oz. vprašljiv, kar nam seveda povzroča težave. Z deželnimi prispevki smo lani krili 75% stroškov za osebje, ki je naš osnovni strošek, ker smo šola in je osebje posledično odvisno od povpraševanja.
In kako je s številom gojencev?
Na deželni ravni imamo danes 600 učencev. Urade imamo v Trstu, Gorici in Špetru, k tem gre dodati še več kot deset podružnic na vsem deželnem območju, preko 20 je zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas, 6 s pogodbo za določen čas, veliko pa je tudi zunanjih sodelavcev. Število učencev v zadnjih letih stalno raste in vzporedno tudi potreba po osebju. Deželni prispevek pa se v zadnjih letih ne viša, tako da smo v težavah. Če se v aprilu - se pravi sredi šolskega leta - lotimo diskusije o prispevkih in kriterijih zanje, je za strukturo, ki ima toliko osebja, problem.
Šola je velika, težave pa bi bile najbrž rešene, če bi bila uradno priznana, saj bi edino to dovoljevalo pripravo razvojnega načrta, tako da nam ne bi bilo treba iz leta v leto boriti se z obračuni in predračuni. Z reformo glasbenega šolstva v Italiji, ki se je začela leta 1999 in se je dobrih 10 let uvajala oz. še danes ni definirana, je GM izgubila možnost, da pripelje svoje najboljše učence do diplome. Danes je slednja namreč izključno na univerzitetni ravni, se pravi na konservatorijih, pred-akademska raven, ki jo ima GM, pa žal ni priznana. Že več let si prizadevamo, da bi nam bila priznana akademska raven, da bi dijaki pri nas dosegli vsaj diplomo prve stopnje.
Kje se zatika?
To je kompleksna zadeva. O tem se v zadnjem letu intenzivno pogovarjamo tudi z drugo glasbeno šolo, z goriškim centrom Emila Komela, ker smatramo, da je potrebno skupaj zasnovati vizijo glasbenega šolstva. Imamo namreč dve glasbeni šoli, zato je včasih težko nastopati v odnosih do dežele oz. države; pogovori pa so zadnje čase vse bolj konkretni in zastavili smo osnove za sporazumevanje. Skupaj sodelujemo že na podružnici v Doberdobu, nekaj je skupnega pouka, božičnic in proslav.