Zadnji mlin v Bregu

Dolina Glinščice predstavlja za zgodovinarje in etnologe pomemben vir za preučevanje njene preteklosti. Prav gotovo so mlini na vodo zgovoren dejavnik družbenega in ekonomskega življenja, vredni podrobne strokovne pozornosti.
Od zgornjega toka reke Glinščice nad Botačem preko Boljunca, Doline in vse do izliva v Žaveljski zatok je bilo raztresenih preko 30 vodnih mlinov. Ugodne razmere so botrovale k temu, da so se ob Glinščici v preteklosti naseljevali mlinarji kot uporabniki vodne sile reke.
Štrajnov malen je prenehal delovati šele leta 1968 in si je zaradi najstarejše nepretrgane dobe delovanja pridobil naziv zadnjega še v celoti ohranjenega mlina v Bregu. Mlinarska družina Žerjal, ki je mlin upravljala od leta 1885 do 1968, je tudi po končani mlinarski dejavnosti celotno mlinsko opremo ohranila v originalnem mlinskem poslopju, ki stoji ob vznožju Doline. Lani je mlin kupila tržaška družina Sferch, ki se je zaradi potrebe po novi ureditvi bivanjskih prostorov odločila, da se bo mlinu in celotni opremi odpovedala. Zavedali so se visoke zgodovinske vrednosti mlina in ugotovili, da bi na tej lokaciji ostal mlin skrit in ljudem ne bi bil vedno na razpolago za ogled. Prek gospoda Davorina Gropajca so lastniki mlina prišli v stik s Srednjeevropskim Inštitutom za zgodovino in kulturo Josip Pangerc iz Doline. Izvedenci so po natančni ekspertizi ugotovili, da bi se lahko mlin preneslo na novo lokacijo, in sicer na sedež inštituta, kjer bi ga postopno obnovili in ga nato vključili v muzealno zbirko inštituta. Družina Sferch je z velikim zadovoljstvom sprejela predlog inštituta in mlin s celotno opremo podarila omenjenemu inštitutu Josip Pangerc.