Prenavljajo pouk slovenščine

Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana v Trstu so po večletnem delu oblikovali nov učni načrt za slovenski jezik, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjega, pri čemer so poskrbeli tudi za knjižno izdajo, saj je namen načrt ponuditi širši javnosti in drugim šolskim stvarnostim. Načrt, ki so ga 25. maja predstavili na sedežu šole, izhaja iz želje profesorjev slovenščine po prenovi pouka slovenskega jezika in je rezultat večletnega projekta, ki se je začel v šolskem letu 2012/2013 pod mentorstvom Sonje Starc, izredne profesorice za slovenski jezik na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, v ekipi pa so bile poleg ravnatelja zavoda Stefan Primoža Stranija tudi profesorice slovenščine Maja Lapornik, Patrizia Pettirosso, Vilma Purič in Mara Zerjal. Učni načrt, je bilo med drugim rečeno na predstavitvi, je osnovan na novih spoznanjih v jezikoslovju, podaljševanju jezikovnega pouka tudi v višjih razredih ter izkoriščanju prednosti dvo- in večjezičnosti. Namen je izboljšati odnos do slovenščine med dijaki in spodbujati razvoj ter ozaveščanje o značilnostih jezika, pa tudi dopovedati, da je slovnica pomembna, da ni bavbav, ampak omogoča, da se različne stvari različno povedo. V ospredju sta besedilo in komunikacijski pristop. Pri tem je besedilo vedno v dialogu z naslovnikom, vsako besedilo izraža izkustveni svet ter ustvarja pomenske povezave, s tem se mora dijak vedno spraševati o informacijah ter preverjati, katere so informacije na koncu povedi. Novosti in odlike načrta so večkodna besedila, obravnavanje slovenščine v elektronskih medijih in zgodovine slovenskega jezika ter primerjanje med več jeziki za večjezično kompetenco. Začetki izvajanja učnega načrta v razredu so po ugotovitvah profesoric slovenščine spodbudni, saj so bili dijaki sprva iznenadeni, a so v nadaljevanju razumeli, kaj morajo narediti. Načrt je morda večji izziv za profesorje kot za dijake, ko pa so stvari jasne profesorjem, so potem jasne tudi dijakom, načrt pa bi lahko bil še bolj uspešen, če bi ga v nadaljevanju nadgradili s plodno ujetostjo v vseslovenski zdaj oz. s širjenjem pouka tudi na drugačne dimenzije in vsebine.