Bogata Evropa naj se zgleduje po Ugandi

V Sredozemskem morju ljudje umirajo, po svetu je 65 milijonov razseljenih in beguncev, v Italiji in Evropi pa politiki nabirajo politične točke na koži zadnjih, najšibkejših členov družbe, torej ravno priseljencev. Če pa se človek izogne posploševanju in na množico beguncev ne gleda več kot na divjo hordo, temveč na skupino različnih posameznikov, ki imajo vsak svojo posebno življenjsko zgodbo, če bo te ljudi poskusil spoznati, se bo tudi sam človeško obogatil. Tako meni Loris De Filippi, predsednik italijanske veje nevladne organizacije Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières ali kar MSF), po rodu Furlan. V četrtek zvečer je bil gost festivala Lunatico, ki ga v svetoivanskem parku prireja zadruga La Collina, z njim sta se pogovarjala Alessandro Metz in novinar Stefano Bizzi.
»Kdor vsak dan govori o invaziji, češ da begunci preplavljajo Italijo ali Evropo, se debelo laže. Omenja se podatek 90.000 beguncev, ki so letos pripluli v Italijo z libijskih obal. A tega podatka ne moremo jemati brez konteksta. V Italiji je 60 milijonov prebivalcev, v Evropski uniji pa 500 milijonov. Je 90.000 prihodov v tem razmerju res neobvladljiv pojav?« se je retorično vprašal De Filippi in pristavil, da bi učinkovitejša razporeditev prosilcev za azil po evropskih državah ter tudi po italijanskih občinah zmanjšala napetosti. Dodal je, da gostijo v nekem taborišču v Keniji 450.000 beguncev iz Somalije, in to od leta 1992. V Ugandi - revni državi, ki ima številne težave in 40 milijonov prebivalcev - pa se je znašlo 1,1 milijona beguncev iz Južnega Sudana. Predsednik Museveni se je odločil, da bo vsakemu od teh zagotovil streho nad glavo. Bogata Evropa pa se medtem izmika mnogo manjšemu številu gostov ...