Sobivanje in sožitje nista utopija

Ena od velikih vrlin Slofesta je že od prve izvedbe sposobnost vrednotenja lokalne specifike na neprovincialen način. Slovenska manjšina se na tem festivalu predstavlja z dejavnostmi in osebnostmi, ki lahko vzpostavijo širši dialog z »večino«, a tudi evropskim prostorom in ostalimi manjšinskimi skupnostmi. Manjšinsko območje je »regija, ne pa obmejni konec«: s to spodbudno ambicijo pristopa k naši stvarnosti novi generalni konzul RS Vojko Volk, ki je na petkovi otvoritveni slovesnosti Slofesta pozdravil dvojezično. Pogled naprej zaznamuje njegovo doživljanje tega teritorija, ki ima za seboj težko zgodovino, danes pa velik potencial zaradi vsesplošnega razvoja primorske regije. Prepričanje v svetlo prihodnost je poudaril tudi občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi. Sožitje in sobivanje nista utopija in Trst je v tem smislu lahko zelo reprezentančno mesto. Sonce sije onkraj bodečih žic preteklosti, kot v delu grafitarja Erona, ki je pred kratkim ustvarjal in razstavljal v Trstu, je povedal odbornik. Občinstvo je sproščeno nagovoril tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in potrdil, da namerava Dežela še naprej podpirati večplastne pobude kot je Slofest, ki pravilno tolmačijo duh te dobe, saj so bile težave pri sobivanju na tem ozemlju le krajši oklepaj v stoletjih medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
Ob govornikih, ki jih je k besedi povabila napovedovalka Vida Valenčič, so v glavnem šotoru sedele številne avtoritete in kulturne osebnosti, ki so s svojo prisotnostjo potrdile podporo festivalu, a so tudi želele prisluhniti zanimivemu projektu združenih zborov in instrumentalistov. Koncert z naslovom Spectrum je v duhu Slofesta simbolično povezal Trst in Gorico z nastopom pevskih zborov VokalArt (društvo Vesela pomlad) in Bodeča Neža, a je tudi spregovoril o univerzalnem sporazumevanju z izbiro skladb valižanskega skladatelja Karla Jenkinsa v izmišljenem jeziku, ki so, kot pravi sam avtor, »lahko duhovne, religiozne, meditativne, odprte, da vodijo ljudi v smeri, ki jih sami izberejo«. Izbira je bila posrečena tudi iz preprostejšega razloga, saj so prikupne Pesmi iz svetišča cikla Adiemus tako znane zaradi uporabe v televizijskih oddajah, spotih, dokumentarcih, da se ob njih lahko zasanja tudi glasbeno manj podkovana publika. Etno prizvoki te glasbe so dirigentko Miro Fabjan vodili do zamisli, da bi posamezne dele povezali verzi slovenskih pesnikov na temo narave in elementov. Besede Artačeve, Beličiča, Pangerca, Černeta, Rebulove in Obedove so v posnetkih lebdele nad elektronsko podlago Ivana Penova, ki je poskrbel za ubrane zvočne povezave.