Narodni dom: prevajalska šola potrebuje nov sedež

Če sta se zunanja ministra Italije in Slovenije dogovorila o vrnitvi in obnovi Narodnega doma v Trstu do leta 2020, je zelo pozitivno, problem je v tem, da potrebuje Oddelek za pravne, jezikovne, interpretativne in prevajalske vede Univerze v Trstu (nekdanja Visoka šola modernih jezikov za prevajalce in tolmače), ki deluje v Narodnem domu in bi ga morala zaradi vrnitve zapustiti, alternativne prostore ter da je potreben denar bodisi za obnovo stavbe v Ul. Filzi kot tudi za ureditev novega sedeža šole za prevajalce. Na to opozarja rektor Univerze v Trstu Maurizio Fermeglia v svojem odzivu na pisanje slovenskega ministrstva, po katerem je Alfano Erjavcu zagotovil vrnitev in obnovo tržaškega Narodnega doma do leta 2020.
»Če se je tako zgodilo in nimam razloga, da bi v to dvomil, sem zelo vesel, da izvem za to. Kot dobro veste, je pri meni in moji upravi od našega nastopa vedno obstajala politična volja o vrnitvi stavbe, to smo večkrat dokazali in javno povedali. Ovira, ki smo jo v teh letih skušali premostiti, je seveda dejstvo, da tako velika jezikovna šola ne more najti novih prostorov od danes do jutri. Mi smo se lotili dela, predvsem v sodelovanju z Deželo FJk in v tesnem stiku npr. z Liviom Semoličem, da bi skušali to rešiti. Tudi mi v okviru naših skromnih moči gremo naproti rešitvi, ki pa bo seveda potrebovala nekaj denarja: če se mi odselimo, je jasno, da bi morali sedež v Ul. Filzi prenoviti, vendar je tudi samoumevno, da je denar potreben tudi za ureditev novega sedeža šole za prevajalce,« pravi rektor.
Če bo obvezi italijanske vlade sledila tudi obveza finančnega in ekonomskega značaja, je rektor Fermeglia prepričan, da bo prišlo do oblikovanja dogovora oz. dokumenta že krepko pred letom 2020. Koliko prostora bi se sprostilo v Narodnem domu, je po rektorjevih besedah trenutno težko povedati: »Danes kot danes bi moralo biti, če se ne motim, okoli 7000 kvadratnih metrov, gre za celotno stavbo. Glede na to, da je šola za prevajalce ustanova, ki se ne krči, ampak širi - letos smo imeli sto študentov več - potrebuje primerljivo površino. Težava je, da v tem trenutku znotraj univerze ni proste stavbe, ki bi imela tolikšno površino, zato delamo prav zato, da bi razumeli, ali združiti dve stavbi ali najti že obstoječo stavbo, ki pa jo je treba obnoviti in prenesti lastništvo na univerzo. Nekaj zamisli o internem prenosu imamo, vendar je treba videti, ali je prisotna tudi politična volja italijanske vlade in Dežele FJK,« pravi rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia.