Majniška deklaracija med mitom in resnico

Znano je, da zgodovino pišejo zmagovalci. Ko mine dovolj časa in se razvijejo nova intelektualna in druga zanimanja oziroma občutljivosti, se pojavijo dela z novimi interpretacijami preteklosti. Tak je primer zgodovinske raziskave Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije, ki so jo v četrtek popoldne predstavili v Tržaškem knjižnem središču v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in Srednjeevropskim inštitutom za zgodovino in kulturo Josip Pangerc.
V delu diplomat in zgodovinar Andrej Rahten ovrže splošno uveljavljeno tezo, da naj bi Majniška deklaracija (MD), ki jo je Anton Korošec leta 1917 prebral v dunajskem parlamentu, predstavljala začetek jugoslovanske državnosti in odraz enotnosti slovenske politike. »Ni res. Gre za mit,« pravi avtor, ki opozarja, da je zgodovinopisje MD vrednotilo na osnovi razvoja dogodkov po letu 1919 in ne »dobesedno«. Na to pot se je podal sam in prišel v knjigi do zaključka, da predstavljajo zahteve, ki jih vsebuje MD, kontinuiteto s tistimi, ki so se v slovenski družbi pojavile pred prvo svetovno vojno: predlog za trialistično preureditev avstro-ogrske monarhije nastane, denimo, že leta 1909 po aneksiji Bosne in Hercegovine. Razlika je pa bila v dinamiki, kako priti do avtonomije pod habsburško krono: v tem pogledu je MD vsebinsko prelomna, saj je radikalnejša od predvojnih zahtev.