Nekoč so bile tetovaže samo za motoriste in zapornike ...

Več kot sto tetovatorjev iz različnih evropskih držav, mojstri poslikave telesa, prodajalci našitkov in poslikanih majic, mojstri piercingov ... Vse to je pod eno streho združila deseta mednarodna tetovatorska konvencija Tattoo Expo. Že včeraj popoldne, ko so v nekdanji ribarnici odprli prireditev, so obiskovalci razstavni prostor napolnili do zadnjega kotička. Nekateri so si samo ogledovali mojstrovine, drugi so trpeli na ležalnikih. Za popolno tetovažo smo videli tudi stiskanje zob in kakšen kisel nasmešek. Organizatorji, potetovirani od pet do glave, so nam zagotovili, da vsi tetovatorji uporabljajo material za enkratno uporabo.
Strojčki so brneli ves čas in radovedneži so z zanimanjem spremljali nastajanje izbranih motivov. Najboljše tetovaže, ki spadajo v kategorijo umetniških presežkov, bodo nagradili. Kdor misli, da to umetnost izvaja več moških kot žensk, se moti. Na tržaški konvenciji je število ženskih in moških mojstrov tetoviranja skoraj uravnoteženo. Več o tej umetniški zvrsti nam je zaupal Tomaž Kocmur, ki skupaj s soprogo Urško Gorjanc Kocmur v Ljubljani vodi studio Uriela Tattoo. Po njegovem je tržaška konvencija odličen dokaz, da se je odnos do tetoviranja spremenil. »Včasih so se konvencije delale v kleteh, danes v galerijskih prostorih. Včasih se je tetoviranje povezovalo z motoristi in zaporniki. Danes si ljudje del svoje življenjske zgodbe želijo vrisati na kožo,« je razložil zgovorni Tomaž, ki se kot razstavljavec prvič udeležuje tržaškega shoda.