Ta teden pred 10 leti (7)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov s člankom o »sodni bitki« za pridobitev šumnika na vozniškem dovoljenju. Članek je bil objavljen v sredo, 13. februarja 2008.

Natanko sedem let je trajala sodna bitka med miljsko Slovenko Ivico (Anno) Švab in italijanskim ministrstvom za infrastrukture in prevoze, naposled pa je bila vztrajnost gospe le poplačana, vsaj moralno. Državni svet je zavrnil priziv ministrstva proti razsodbi deželnega upravnega sodišča (DUS)
FJK, po kateri ima Švabova pravico do pravilno zapisanega priimka na svojem vozniškem dovoljenju: njen priimek mora biti zapisan kot Švab in ne Svab.
Do pravice, ki bi morala biti samoumevna, a je pogosto zanikana, se je gospa iz Milj dokopala šele konec leta 2007. Vse se je začelo oktobra 2000, ko je Ivica Švab zaprosila za obnovitev vozniškega dovoljenja. Dobila je elektronski dokument, na katerem je bil njen priimek zapisan brez šumnika; na to je opozorila tako uslužbenca pokrajinskega urada za motorizacijo kot tudi njegovega nadrejenega, a odgovor je bil negativen: na vozniškem dovoljenju naj bo pač gospa Svab. »Leta 1993 sem svojemu priimku povrnila izvirno obliko, zato sem bila na to dokaj občutljiva. Odtlej sem pričakovala, da bo šumnik vedno na mestu, v tem primeru pa se to ni zgodilo. A motil me je predvsem zanikrn pristop uradnikov do tega problema,« je včeraj povedala odločna Miljčanka, sicer članica Društva Slovencev miljske občine, ki je pred desetletji živela v Barkovljah in ima korenine v Križu. Po posvetovanju z odvetnikom Renzom Frandoličem se je odločila za pritožbo na DUS, ki je 25. maja 2001 (razsodba št. 391) njen ugovor sprejel. Sodniki so poudarili, da je priimek priznan vsaki osebi in ga javna uprava ne sme spremeniti.
»Če majhna občinska uprava, kot je miljska, lahko s skromnimi sredstvi pravilno zapiše priimek, potem pravilno pisanje gotovo ne presega zmožnosti ministrstva,« so zapisali. Na uradu za motorizacijo in na ministrstvu so se namreč izgovarjali, da njihov računalniški sistem ne premore strešic, obnova sistema pa naj bi bila stroškovno obremenjujoča. Švabovi so ponudili papirnato potrdilo, na katerem je pisalo, da »je treba priimek Svab obravnavati kot Švab«.
Ministrstvo za infrastrukture in prevoze je po razsodbi DUS vložilo priziv na državni svet v Rimu, pred tem pa je moralo začasno ugoditi zahtevi: strešic niso vnesli v računalniški sistem, priimek na elektronskem vozniškem dovoljenju so popravili kar s peresom... Državni svet je februarja 2006 zadal prvi udarec prizivu ministrstva, ko je zavrnil zahtevo po prekinitvi učinkovitosti razsodbe DUS. Pravda pod vodstvom odvetnika Frandoliča (v sodelovanju z odvetnikom Claudiom Bevilacquo) se je nadaljevala, konec lanskega leta pa je razsodba potrdila, da ima Ivica Švab pravico do pravilno zapisanega priimka, ministrstvo pa mora zahtevi ugoditi. Ob tem je državni svet zavrnil zahtevo po odškodnini, ker ni bilo dokazov o premoženjski škodi, moralno škodo pa se upošteva samo pri obravnavi zločinov. Frandolič se je med sodnim postopkom skliceval na zakon 935/1966, ki je prvič omogočil uporabo slovenskih imen in priimkov v izvirni obliki v javnih dokumentih, pa tudi na zakon 114/1991 (t.i. zakon Spetič-Battello) o vračanju imen in priimkov v izvirno obliko ter na 7. člen zaščitnega zakona 38/ 2001, ki zagotavlja pravico do slovenskega imena.
Medtem ostaja odprto vprašanje 300 zdravstvenih izkaznic, ki so jih na pobudo Stranke slovenske skupnosti Slovenci zavrnili iz enakih razlogov. Prvi italijanski elektronski dokumenti s slovenskimi črkami so bile dvojezične osebne izkaznice, ki so jih začeli izdajati s šumniki decembra lani. (af)