Aljoša Žerjal o svojem življenju s kamero

»Ko je imel nono petdeset let, je bil v mojih otroških očeh že zelo star. No, danes ni več tako oziroma vsaj nočem, da bi bilo tako in se tega na vse kriplje branim.« Škedenjski cineast in filmar Aljoša Žerjal jih bo danes na življenjski torti ugasnil 90, pomemben jubilej pa sprejema z veliko dozo samoironije in zlasti mladostne energije. Da je to vsekakor precejšnje breme, kljub temu, da nima zdravstvenih težav, zaupa med prijetnim kramljanjem na njegovem domu. »Vid se malo poigrava z mano, glava pa ostaja kolikor toliko pametna in še vedno uživa ta naš svet in ljudi.«
Žerjala poznamo kot opazovalca sveta, ki ga vestno ovekoveča s svojo videokamero v vseh svojih življenjskih niansah. »Snemanju se posvečam že preko šestdeset let: moji filmi so v tem obdobju poželi veliko uspehov in čisto na vsakega sem navezan, saj je moj in ga imam rad. Mislim, da so dostojni, kar dokazuje tudi pozitiven odziv gledalcev.«
Led sva razbila z otroštvom, ki ga je slavljenec preživel v Škednju, kjer se je rodil leta 1928 v zavedni slovenski družini. Po vojni je začel obiskovati slovensko šolo, ki pa je bila zanj muka, priznava. Nadarjen pa je bil za administrativne predmete in matematiko, kar se mu je naposled obrestovalo, saj se je takrat v mestu rodila pomorska agencija Mediterranea in direktor Zorko Tavčar je potreboval knjigovodjo oz. uradnika: kljub temu, da ni bil zgleden dijak, je ravnatelj za to mesto predlagal ravno njega. In izkazalo se je, da je bil res prava oseba.