Novi prostori za dinozavra Antonia in velikanske žuželke

Muzejske sobe, ki pripovedujejo brez dodatnih pojasnil, in v katerih je mogoče sanjati z odprtimi očmi. Velikanski kačji pastirji, gosenice, črički, ose, kresnice, pa komarji, škorpijoni in stonoge. Modeli žuželk, ki se pojavljajo v rekonstrukciji naravnega habitata, nenavadno muzejsko izkušnjo pa zagotavlja njihova velikost - kar 20-krat večja od siceršnje. Tu sta tudi dinozavra Antonio in Bruno iz Ribiškega naselja, ki ju je mogoče spoznati v naravni velikosti, in jamski medved iz pečine Pod kalom.
Vse to po novem ponuja Naravoslovni muzej v Ul. Tominz, v katerem so uredili kar šest novih muzejskih sob, ki so interaktivne in zelo poučne za najmlajše obiskovalce. Novost sta predstavila občinski odbornik za kulturo Giorgio Rossi in direktorica Mestnih muzejev Laura Carlini Fanfogna, podrobnosti nove muzejske zbirke pa so predstavili odgovorna za Znanstvene muzeje Patrizia Fasolato in znanstvena kuratorja Deborah Arbulla in Andrea Colla.
Paleontologinja Arbulla je v pritličnih prostorih predstavila sobo, ki je v celoti posvečena Ribiškemu naselju, kjer so pred leti odkrili ostanke dinozavra Antonia. Paleontologinja je spomnila, da je dinozaver Antonio največji in najpopolnejši primerek italijanskega dinozavra, Ribiško naselje pa sodi med najpomembnejša paleontološka odkritja v Evropi. »Ta naš dinozaver si je zaslužil posebno sobo. Njegovo zgodovino opisujejo trije tridimenzionalni panoji, s strokovnjaki pa smo rekonstruirali tudi njegov položaj v skali. Obiskovalci lahko v roke vzamejo tudi resnično kost dinozavra, prisluhniti pa je mogoče tudi zvoku, ki so ga pred milijoni let najverjetneje spuščali dinozavri,« je razložila Deborah Arbulla. Štiri sobe je uredil entomolog Andrea Colla, ki je na včerajšnji predstavitvi poudaril, da je zbirko uredil tako, da sama pripoveduje o sebi. Se pravi brez dodatnih pojasnil. »Žuželke sem namreč postavil tako, kot jih vidimo v naravi. 20-krat povečana velikost se mi je zdela zelo primerna, še posebej za mlajšo publiko, ki bo lahko na ta način spoznala sestavo razstavljenih žuželk. Te žuželke je mogoče v naravni velikosti videti tudi v vitrinah,« je povedal tržaški entomolog, ki si želi, da bi se v teh sobicah obiskovalci radi zadrževali.