Poškodba stegnenice je v jami potencialno življenjsko nevarna

Za zdravega in izkušenega jamarja Netopirjeva jama pri Orleku, v kateri se je v soboto ponesrečil 57-letni tržaški jamar Mauro Kraus, ki so ga rešili v nedeljo, ni tako zahtevna, saj ni zelo globoka in temperature niso tako ekstremne kot v visokogorju. Vendar, ker je v Krausovem primeru šlo za hudo poškodovanega ponesrečenca, je bila za reševanje zelo zahtevna. Tako pravi Rok Stopar, zdravnik v Splošni bolnišnici Izola s specializacijo iz kardiologije in interne medicine ter že vrsto let jamski reševalec (je član tako slovenske kot italijanske oz. tržaške jamarske reševalne službe), ki je skupaj z medicinskim tehnikom kot prvi prišel do ponesrečenega Krausa v Netopirjevi jami. Poleg težke poškodbe - v bolnišnici so naknadno potrdili poškodbo na zgornjem delu stegnenice pri kolku, ki utegne biti potencialno življenjsko nevarna - je imel že tudi blago podhladitev, kar utegni biti pri temperaturi tudi nevarno. S pasivnim ogrevanjem je reševalcem uspelo ga segreti, da mu je bilo potem udobno, zaradi poškodbe je dvigovanje iz jame lahko potekalo le v horizontalni legi (to je drugače tudi pravilo, razen če niso dani pogoji, ki tega ne dovoljujejo).

Drugače so ponesrečenca že v nedeljo operirali v izolski bolnišnici, počuti se dobro in Stopar meni, da ne bo imel trajnih posledic. Imel je srečo, da se ni bolj polomil, če bi bila kaka hujša poškodba, tudi trud reševalcev ne bi bil pomagal. V Nemčiji je Stopar pred tremi leti sodeloval pri reševanju še huje poškodovanega jamarja: le-ta si je bil razbil glavo in je prebil v jami 14 dni na tisoč metrih globine, reševalo ga je 700 ljudi, a tudi ta jamar danes nima posledic. Pred nekaj leti pa je v Škamperlovi jami pri Sežani umrl starejši tržaški jamar, smrt pa niso povzročile kake poškodbe, ampak infarkt, saj je bil moški srčno bolnik, čeprav tega ni vedel.

Na kaj je treba najbolj paziti v jami, ko se nekdo poškoduje? »Nasploh je treba upoštevati vsa pravila prve pomoči in nujne medicinske smernice oskrbe ponesrečenca. Potem je treba biti še dodatno previdni zaradi samega okolja: paziti je treba, da se ponesrečenec ne podhladi, da se ne povzroči dodatnih poškodb pri transportu preko ožin in brezen, potem še, da se kdo od jamarjev ne poškoduje, da ni predolgih zastojev ali da se ga ne prehitro transportira oz. da se mu ne povzroči bolečine zaradi pregrobih manevrov,« opozarja zdravnik Rok Stopar.