Z več kot stoletno zgodovino in strokovnimi stiki do uspeha

Pogovori z našimi podjetniki: železnina Terčon

A

torek, 24. julija 2018 | 13:43

Kdo ve, če so člani družine Terčon daljnega leta 1904 vedeli, da bo njihova tedaj ustanovljena trgovina v teku desetletij postala pomembna referenčna točka tako za rodno Nabrežino kot za druge bližnje vasi in širšo okolico?
»Sprva je to bila le majhna prodajalna z najrazličnejšim blagom, kot so denimo krožniki, kolesa, vreče cementa, gradbeni material in ploščice. Postopoma smo se specializirali in postali železnina, kakršno vidite danes,« je za Primorski dnevnik povedal Niko Pertot, ki tu dela že dolgih trideset let. Pred dvema letoma se mu je pridružil še nečak Ambrož Vidoni, s katerim vešče svetujeta strankam in skušata ugoditi vsem njihovim potrebam, željam.
Z rahlo zadržanim vendar pristnim nasmehom sta opisala, kako je trgovina bila od malih nog del njih samih, že kot majhna otroka sta namreč v njej odraščala. Potikala sta se naokoli, se skrivala pod policami in po svojih močeh kdaj pa kdaj tudi pomagala pri manjših opravilih. Oba sta že takrat vedela, da bo njuna bodočnost zapisana družinski trgovini. Po opravljeni maturi na tehniškem zavodu Žiga Zois je železnina polnopravno postala Nikov »drugi dom«. Podobno se je pripetilo tudi Ambrožu, ko je zaključil študij ekonomije na tržaški univerzi. Kaj vsega so v prostorih železnine doživeli pripadniki vseh petih generacij družine Terčon, verjetno najbolje vedo le tukajšnji zidovi.
Leta 2000 so se lotili temeljitejše prenove. Povečali so prostore, tako da se lahko kupec danes prosto sprehaja med policami in tudi sam opazuje razne prodajne artikle. Se pravi približno tri četrt blaga, ki ga ponujajo. Pred obnovitvijo je bila namreč večina stvari spravljenih v bližnjih skladiščih. Ta imajo vsekakor še danes pomembno vlogo, saj v njih med drugim skladiščijo vso naročeno opremo.

Več v današnji tiskani izdaji.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

Za komentiranje morate biti prijavljeni


PRIMORSKI DNEVNIK PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU
VIRTUALNO JE RESNIČNO.
Na spletu govorim ali pišem samo to, kar si upam tudi osebno povedati.
SEM TO, KAR SPOROČAM.
Besede, ki jih izbiram, pripovedujejo o tem, kakšen sem; me predstavljajo.
PREDEN KAJ POVEMO, MORAMO POSLUŠATI.
Nihče nima vedno prav, tudi jaz ne. Druge poslušam s poštenostjo in odprtostjo.
O IDEJAH LAHKO RAZPRAVLJAMO.
Ljudi moramo spoštovati. Človeka, ki zagovarja mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne spreminjam v sovražnika, ki ga je treba uničiti.
ŽALITVE NISO ARGUMENTI.
Ne sprejemam žalitev in agresivnosti, niti v podporo mojih trditev.



VSE ANKETE

Podpirate predlog o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka v Italiji?

ostale novice

Električni paralizator za lokalno policijo?

Razprava v občinski komisiji za urbanistiko, promet, civilno zaščito, lokalno policijo in mestni nadzor

18. septembra 2018 | 19:05

Predstavitev Hamleta

Uprizoritev bo »rokovsko« zaznamovana

18. septembra 2018 | 11:49

Trenutek razmisleka in spomina na Velikem trgu

Ob 80. obletnici fašističnih rasnih zakonov

18. septembra 2018 | 11:30

Maurizio Martina obiskal Narodni dom

Vsedržavni tajnik Demokratske stranke se mudi v Trstu ob 80. obletnici razglasitve rasnih zakonov

18. septembra 2018 | 11:10

Zidaricheva Vitovska 2016 med elitno petdeseterico

Praprovski vinogradnik je bil deležen novega prestižnega priznanja

18. septembra 2018 | 13:25

Trst se bo spomnil rasnih zakonov

Svečanosti občinske uprave in drugih organizacij.

18. septembra 2018 | 07:00

Še polemike o razstavi o rasnih zakonih

Tržaški občinski odbornik napadel ravnateljico liceja Petrarca

18. septembra 2018 | 10:19