Mokrocveteče poezije

Na predvečer velikega šmarna je bil na Tabru 9. pesniški sprehod, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z Občino Repentabor ob pomoči društva Kraški dom in Društva slovenskih pisateljev. Pobudo za tovrstni dogodek je pred leti dal domačin, pesnik Roberto Dedenaro, ki je poleg Marka Kravosa in Vilme Purič eden od treh »sprevodnikov« sprehoda, kot so se sami šaljivo poimenovali.
Prvi je občinstvu svoje pesmi prebral priznani slovenski sonetist Milan Jesih, ki nedvomno sodi v sam vrh slovenskega parnasa, o čemer poleg številnih pesniških zbirk priča tudi Prešernova nagrada. Jesihove sonete je občinstvo slišalo tudi v italijanski različici, ki jo je ob strogem upoštevanju metričnih pravil skrbno izdelala prevajalka Darja Betocchi.
Ob tržaškem pesniku Umbertu Sabi je nastopila pesnica Luigina Lorenzini iz doline Val D'Arzino v pordenonski pokrajini, za katero je značilno posebno furlansko narečje. Pesmim v furlanščini so sledile italijanske različice, ki jih je ustvarila sama Luigina Lorenzini, ob kateri je v svojevrstni jezikovni mešanici nastopil še igralec in performer Fernando Gerometta. »Marko Kravos, ki ga ničesar ni strah, se je lotil prevoda Luigininih pesmi v slovenščino,« je prisotnim razkril Dedenaro in res je tržaški pesnik Lorenzinine pesmi, ki jih redno uvrščajo v antologije sodobnega narečnega pesništva v Italiji, prebral še v slovenskem jeziku.
Ob kipu nabrežinskega pesnika Iga Grudna je svoje stihe prebral še Jani Oswald, koroški pesnik in esejist, za katerega so značilne sarkastične potvorbe večjezične stvarnosti. »Gre za neprevedljive identitetne in jezikovne poslastice,« je podčrtal Marko Kravos. Tako se je v pesmi z naslovom Prijetni angažma, ki je nastala v osemdesetih letih, Oswald poigral z besedo svoboda, pa tudi s samim pojmom, ki ga beseda predstavlja.
Na pesniškem sprehodu je vseskozi deževalo in so poezije zato res bile mokrocveteče, kot je citatno opomnil Marko Kravos, a nič zato: zvok tisočerih kapljic je branju nudil čisto prijetno glasbeno kuliso.