»Demokracija je ogrožena«

Mogočni smreki, ki so ju Gropajci posadili pred sedemdesetimi leti ob kamnitem spomeniku padlim v narodno-osvobodilni vojni, simbolizirata upornost vaščanov, ki so med drugo svetovno vojno plačali hud davek. »Gropada je dala raznim brigadam in bataljonom partizanske narodno-osvobodilne vojske štiriinštirideset borcev, kar je takrat bilo desetina vsega prebivalstva,« se je v osrednjem govoru na nedeljski proslavi v Gropadi ob sedemdesetletnici spomenika padlim v NOB (postavili so ga leta 1948) spominjal slavnostni govornik, zgodovinar Aleksej Kalc. Dvanajst borcev je padlo v bojih proti nacifašističnemu okupatorju in kolaboracionističnim pajdašem. Trije Gropajci pa so umrli kot interniranci v nemških koncentracijskih taboriščih.
Mlajša generacija Gropajcev hoče, da bi zgodovinski dogodki ostali še naprej v spominu vseh vaščanov. Nočejo, da bi uporni in pokončni trenutki naše zgodovine šli v pozabo, ali da bi jih po novem drugače interpretirali, kar se vse bolj pogosto dogaja tako v Italiji kot v Sloveniji. Pred spomenikom so tako imeli v nedeljo najbolj vidno vlogo učenci in učenke osnovne šole Primož Trubar - Karel Destovnik Kajuh iz Bazovice. Slednji so pod mentorstvom učiteljic zapeli in recitirali Kajuhove verze. Partizanski pesnik, ki so ga leta 1944 pokončale nemške krogle pri Šoštanju, je namreč v Gropadi (in na Padričah) zelo priljubljen, saj se je po njem imenovala osnovna šola, katere poslopje klavrno propada. Kulturni in glasbeni pečat so proslavi (napovedovalka je bila Jasna Gornik), na kateri so bili prisotni številni prapori domačih društev ter prapor Vsedržavnega združenja partizanov VZPI ANPI in narodne noše, dali godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, združeni pevski zbori MePZ Skala Slovan, MoVS Lipa iz Bazovice in VS Anakrousis (dirigent je bil Jari Jarc) ter glasbena skupina Ovce. Pisno se je oglasila tudi senatorka Tatjana Rojc, ki je imela v nedeljo druge obveznosti.