Srenje: nič ne bo več tako, kot je bilo

Sodba italijanskega vrhovnega (kasacijskega) sodišča, ki je v sporu z Občino Trst in Deželo FJK glede lastništva nekaterih zemljišč odločilo v prid Jusu Opčine, je dokaz, da je Italija še vedno pravna država in glede problematike jusov in srenj odslej nič ne bo več tako, kot je bilo v preteklih desetletjih. To je bilo slišati na današnji (20. oktobra) množično obiskani tiskovni konferenci v Prosvetnem domu na Opčinah, na kateri so predstavniki Agrarne skupnosti tržaške pokrajine (predsednik Izidor Sancin in koordinator Karlo Grgič), Jusa Opčine (predsednik Vladimir Vremec in njegov predhodnik Drago Vremec) in odvetnik Peter Močnik orisali pomen sodbe, ki jo je vrhovno sodišče objavilo v preteklem tednu. Sodniki, ki jim je načeloval sam predsednik drugega civilnega oddelka vrhovnega sodišča Felice Manna, kar je posebej pomenljivo, so razsodili v prid openskemu jusu predvsem zato, ker so jusi oz. srenje skupnosti, ki so obstajale pred izdajo določenih zakonov in celo pred nastankom italijanske države, zato njihova zemljišča niso podvržena režimu ločenega upravljanja. Zato je sodišče tudi razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča iz leta 2014, ki pa je zavrnil zahtevo openskega jusa. S tem se je končalo obdobje sporov, ki je trajalo 22 let in se je začelo kmalu po objavi deželnega zakona iz leta 1996, ki je predvideval pravno priznanje jusov in srenj, ki so jih bili dejansko želeli odpraviti s fašističnim zakonom iz leta 1927, ki je uvedel sistem ločenega upravljanja. Pravno priznanje je naposled prišlo čez nekaj let na podlagi odločitve Deželnega upravnega sodišča iz leta 2000, kar je prineslo posledico, da so t.i. odbori za ločeno upravljanje jusarskega premoženja predali zemljišča jusom in srenjam, razen npr. na Opčinah, zaradi česar se je tamkajšnji jus leta 2008 obrnil na komisarja za jusarsko premoženje. Ta je leta 2012 zavrnil zahteve jusa, enako je storilo drugostopenjsko sodišče v Rimu leta 2014, vmes pa je bil lani v italijanskem parlamentu izglasovan zakon o skupni lastnini. Tudi na podlagi le-tega je to sodbo vrhovno sodišče razveljavilo in primer vrnilo v obravnavo drugostopenjskemu sodišču z navodilom, da mora le-to upoštevati načelo, da so jusi oz. srenje primarne pravne osebe izvornih skupnosti in so podvržene edinole italijanski ustavi, zato zanje ne velja sistem ločenega upravljanja zemljišč. Gre za stare pravice, ki so obstajale že pred nastankom določenih državnih tvorb, kar je italijanska povojna zakonodaja z vrsto ukrepov navsezadnje tudi priznala. Uspeh je sad tako odvetniške spretnosti in znanja kot tudi dokumentacije in dela, ki so ga opravili jusarji na terenu in v arhivih, zdaj pa se pravo delo šele začenja in si bo treba zavihati rokave, saj gre za okoli 5000 hektarjev v tržaški pokrajini, 75.000 hektarjev v Furlaniji Julijski krajini in 3,5 milijona hektarjev jusarske zemlje po vsej Italiji.