Spomini internirancev v Gonarsu

Četrtek, 19. aprila 2012 - Pretresljiv dokumentarec, ki ga je režiral Dorino Minigutti, je nastal v koprodukciji Kinoateljeja na medregijski delavnici Eurodoc v Gorici leta 2009

A

četrtek, 19. aprila 2012 | 20:24

Od leve režiser Minigutti, predsednik Türk in njegova soproga Barbara

V torek zvečer so v ljubljanskem Kinodvoru premierno predvajali dokumentarni film Onstran žice o spominih internirancev iz taborišča Gonars, ki so za bodečo žico pustili svoje otroštvo. V prvi vrsti polne dvorane so med drugimi sedeli tudi predsednik Slovenije Danilo Türk in njegova soproga Barbara Miklič Türk, katere oče je bil interniran v Gonarsu, pa tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. Pretresljiv dokumentarec je nastal v mednarodni koprodukciji na medregijski delavnici EURODOC v Gorici leta 2009, na kateri so sodelovali režiser Dorino Minigutti in producenta Aleš Doktorič in Irene Marković.

Pred projekcijo je direktor Kinoateljeja Aleš Doktorič predstavil režiserja, ki je najprej povedal, da najraje sploh ne bi snemal takega filma, saj če ne bi bilo vojne, mrtvih in trpljenja, tudi tak dokumentarec ne bi bil potreben. Ker pa si ne moremo zatiskati oči pred krutimi dejstvi prejšnjega stoletja, je prav, da se zgodovinski spomin na še tako krute in nesprejemljive dogodke ohrani. V pogovoru po filmu je povedal, da je pobudo za to, da se zberejo pričevanja internirancev v Gonarsu, dal nekdanji gonarški župan Ivan Cignola. Miniguttiju je za dokumentacijo dal knjige, med katerimi je bila tudi publikacija Metke Gombač z naslovom Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji, in prav ob pogledu na otroške risbe in zapise, polne trpljenja, se je odločil za ta projekt.

Otroštvo je najbolj brezskrben trenutek v človekovem življenju, pravi Minigutti, a to žal ne velja za vse. Ob tistih risbah je razumel, da prezgodaj izgubljeno otroštvo tem ljudem nikoli ne bo povrnjeno. Odločil se je taboriščne grozote prikazati skozi oči tistih, ki so v Gonarsu pustili svoje otroštvo. Priznal je, da je za koncentracijsko taborišče v Gonarsu izvedel šele pred nekaj leti, kljub temu, da se je rodil v Palmanovi, ki je od Gonarsa oddaljena manj kot 10 km.

Poleg spomina je eden od ciljev filma Onstran žice tudi osveščanje: režiser, pa tudi zgodovinarka Nevenka Troha, sta opozorila na žalostno dejstvo, da večina ljudi (tako v Italiji kot na Sloveniji) sploh ne ve za koncentracijska taborišča v Italiji, poleg tega pa vlada neko zmotno prepričanje, da so bila italijanska koncentracijska taborišča milejša verzija tistih v Nemčiji. V dokumentarec je režiser poleg pričevanj vključil tudi veliko arhivskih video in avdio posnetkov ter vložke iz radijskih oddaj, ki so poročale o dogodkih 2. svetovne vojne. V pogovoru je sodeloval tudi Davide Toffolo, avtor risanega romana Italijanska zima, v katerem je opisal prijateljstvo dečka in deklice, ki sta bila internirana v Gonarsu. Toffolov strip v sebi združuje preplet fiktivnega in dejanskega, saj je za junaka stripa izbral dve resnični imeni, poleg tega pa je hotel dimenzijo dejanskosti dodatno poudariti z vnosom dokumentov in risb iz taborišča, v Gonarsu so namreč bili internirani tudi številni priznani slovenski akademski slikarji. Toffolo je povedal, da je navdih za stil risb Italijanske zime dobil ravno v risbah, polnih trpljenja, ki so nam jih kot dediščino preživelih grozot zapustili internirani slikarji. (maj)


Več novic na www.primorski.eu

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane