Srečanje z biserom slovenske arhitekture

Kapela, posvečena Presveti Trojici, ki se nahaja v tržaški škofijski palači in je delo slovenskega arhitekta Ivana Vurnika (1884-1971), bo v mesecu februarju pet dni odprta za javnost skupaj z ostanki rimske vile in obalne ceste, ki so jih odkrili med gradnjo škofijskega podzemnega parkirišča. Oba bisera tržaške škofijske palače, ki sta v domači in širši javnosti malo znana, saj praviloma nista dostopna širšemu občinstvu, si bo mogoče prvič ogledati v petek, 5. februarja, ko bo nadškof Giampaolo Crepaldi skupaj s predsednikom Krožka za kulturo in umetnost Gianfrancom Guarnierijem v t.i. dvorani škofov ob 18. uri svečano otvoril pobudo. Ostali dnevi odprtih vrat bodo še 11., 12., 18. in 19. februarja med 16. in 19. uro. Pobudo, ki je sad sodelovanja med tržaško škofijo ter Krožkom za kulturo in umetnost, so predstavili včeraj dopoldne v škofijski palači ob prisotnosti nadškofa Crepaldija, predsednika krožka Guarnierija in predstavnika odv. Sergia Pacorja, arhitekta Alda Pahorja in škofovega vikarja za kulturo Ettoreja Malnatija.
Ureditev kapele Presvete Trojice je Vurniku in njegovi ženi Heleni naročil zadnji slovenski škof v Trstu Andrej Karlin v obdobju 1912-1915, delo pa predstavlja enega najlepših primerov secesijske umetnosti v Trstu in pomenljivo znamenje prisotnosti slovenske arhitekturne kulture v tem mestu, je bilo rečeno. Ivan Vurnik, učenec slavnega arhitekta Otta Wagnerja, je skupaj z Maksom Fabianijem in Jožetom Plečnikom eden od začetnikov slovenske moderne arhitekture in predstavnik secesijskega sloga, ki je v tistem obdobju predstavljal prenovo evropske arhitekture in umetnosti. Pri prenovi kapele je z Vurnikom kot že rečeno sodelovala tudi žena, slikarka Helena Kottler, ki je prispevala tri slike, od katerih se Marijino oznanjenje trenutno nahaja na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani, medtem ko slika sv. Andreja krasi sobo ob kapeli. Obenem je bilo na predstavitvi poudarjeno, da Vurnikova kapela opozarja, da ima tržaška Cerkev svojo slovensko in italijansko komponento, kar sedanji nadškof Crepaldi upošteva, saj so škofijski dokumenti izdani v obeh jezikih.
Poleg Vurnikove kapele bodo na ogled tudi ostanki rimske vile in obalne ceste, ki predstavljajo, je bilo rečeno, edini primer vile iz antičnega rimskega obdobja, ki je gledala neposredno na morje (takrat je morje segalo do sedanje Ul. Cavana in rimskega gledališča v Ul. Teatro romano). Ostanke so odkrili pred šestimi leti med izkopavanjem za gradnjo podzemnega parkirišča škofijske palače na Trgu sv. Lucije. Za ogled kapele in najdišča ne bo potrebna predhodna prijava: ko se bo zbralo dovolj udeležencev (od 15 do 30), se bo začel ogled, ki ga bo vodil direktor škofijskega arhiva Giovanni Luca.

Ivan Žerjal


Več novic na www.primorski.eu