Pred konferenco Media&Change je Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) priredil v KB centru okroglo mizo o izobraževanju za manjšinske medije, ki se je v resnici razvila v širšo debato o stanju slovenskega medijskega prostora v Italiji. Razpravo so obogatile predstavnice medijskih in oglaševalskih agencij iz Slovenije ter gostji iz Vojvodine. Slovik namerava v prihodnje organizirati izobraževalne programe za medije raznih manjšin.
Odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk je spomnil, da je slovenska manjšina del tega sveta, v katerem se tiskana podoba umika v neko nišo, v ospredju pa ostaja splet. Mladi še vedno berejo, vendar drugače: tudi novinarji navsezadnje zjutraj prižgejo računalnik in na spletu preletijo zadnje novice. Zato se moramo vprašati, koga nagovarjamo: »Trenutno se obračamo na starejše bralce, ki so razmeroma konservativni,« je dejal Paljk in ugotavljal, da se o prihodnosti manjšinskih medijev premalo debatira, posamezni mediji pa so odvisni od zgodovinskih okoliščin in ljudi, ki odločajo, kam bodo šla javna sredstva.
Za goriškega urednika Primorskega dnevnika Igorja Devetaka so osnovne naloge manjšinskega dnevnika zrcaliti manjšino in okolje (torej tudi italijansko stvarnost), spodbujati povezovanje in seveda ohranjati živ jezik. Jezik pa je živ, samo če ga ljudje uporabljajo ob vsakem koraku. Slovenščina peša v šolah in tudi na Primorskem dnevniku, kjer že dolgo ni več lektorja (za razliko od Novega glasa, je pojasnil Paljk). Prav zaradi tega je nujno samoizobraževanje novinarjev. Splošnih izzivov je za dnevnik veliko, »dobro pa pa bi bilo, da bi se navezali na najbolj vitalne dele naše skupnosti, v prvi vrsti na šole, ki slonijo v veliki meri na mešanih in italijanskih družinah,« je razmišljal Devetak.
O izobraževanju je govoril urednik na programskem oddelku RAI Jan Leopoli, ki je pred leti obiskoval kakovostne tečaje izobraževalnega centra RTV Slovenija. »Na televiziji in radiu moraš govoriti pravilno in zanimivo, drugače bo poslušalec preklopil na drug kanal.« Navadno smo bili samouki, pred kamero pa ne smejo stopiti najbolj neizkušeni in nepripravljeni. Če v medijih uporabimo napačen izraz, ga bodo bralci, poslušalci in gledalci usvojili, zato je izobraževanje prepotrebno.