VREME
DANES
Torek, 09 junij 2026
Iskanje

Večina goriških maturantov o Gradniku in možganih

19. jun. 2013 | 16:02
Dark Theme

Prva preizkušnja je mimo. Petdeset maturantov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici se je danes spoprijelo s pisno nalogo iz slovenščine, v okviru katere so izbirali med štirimi tipi nalog - analizo besedila, izdelavo kratkega eseja ali članka, zgodovinsko nalogo in splošno nalogo - ter sedmimi različnimi naslovi. Na lestvici najbolj priljubljenih sta prvo mesto ex aequo zasedla analiza soneta Smrt Ivana Gradnika, ki ga je spesnil briški poet Alojz Gradnik, in esej oz. članek na temo napredka pri znanstvenih raziskavah na področju preučevanja človeških možganov.
Pesnik iz Medane je navdihnil predvsem dijake licejskega pola (izjema sta dva maturanta turističnega zavoda Ivana Cankarja), o pomenu odkrivanja delovanja možganov pa so pisali domala na vseh smereh. »Vsi smo se odločili za ta naslov,« nam je povedal dijak tehničnega zavoda za informatiko Jurija Vege, po katerem so bile letošnje naloge v dometu dijakov, čeprav je na podlagi lanskih naslovov pričakoval, da bodo teme nekoliko bolj splošne. »Odločila sem se za nalogo tipa B, ki je obravnavala socialno-ekonomsko področje ter povezave med državo, trgom in demokracijo. Tema mi je ustrezala, pisanje je teklo gladko,« je bila zadovoljna dijakinja trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, kjer so se za isto temo odločili štirje od šestih maturantov. O ideji združene Evrope, njenem zorenju in krizi Evropske unije je pisalo sedem dijakov (največ jih je bilo na znanstveno-tehnološkem liceju Simona Gregorčiča), štirje maturantje klasičnega liceja Primoža Trubarja in znanstveno-tehnološkega liceja pa so se odločili za literarno-umetnostno področje oz. naslov o slovenskih avantgardah. Isto število »privržencev« je zbrala splošna naloga tipa D, v okviru katere so morali dijaki komentirati citat avstrijsko-ameriškega fizika in misleca Fritjofa Capre. Maturantom je bila na voljo tudi zgodovinska naloga o primorskih Slovencih, požigu Narodnega doma in uporu fašističnemu zatiranju, zanjo pa se je malce presenetljivo odločil en sam dijak.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava