Aleševa violina prevzela newyorško žirijo

»Ste pravi umetnik. Zanimivo vas je poslušati, saj resnično prevzamete svoje občinstvo!« Tako je članica žirije mednarodnega glasbenega tekmovanja Crescendo ocenila nastop violinista Aleša Lavrenčiča iz Doberdoba. Z odlično oceno je bilo povezano tudi vabilo na finalni del tekmovanja: le-ta je potekal februarja v New Yorku, v teh dneh pa so organizatorji razglasili absolutne zmagovalce. V ožji seznam desetih najboljših, ki so prejeli Veliko nagrado, spada tudi 21-letni doberdobski violinist, ki je v tem krogu tudi edini evropski glasbenik.

Lavrenčič je za svetovno tekmovanje izvedel v pogovoru s kolegico, ki se ga je udeležila pred leti. V prvi, izločlni fazi, je nastopilo ogromno glasbenikov z vsega sveta. Pravila nam je pojasnil sam zmagovalec: »Organizatorji tega tekmovanja prirejajo avdicije v raznih državah: lahko potekajo v živo ali preko video posnetkov, ki morajo slediti določenim smernicam. Žirija izbere finaliste, oceno s komentarjem pa po elektronski pošti prejmejo vsi tekmovalci. To je zelo konstruktivno in koristno tudi za glasbenike, ki se ne prebijejo v naslednjo fazo. Jaz spadam med tiste, ki so bili izbrani na podlagi posnetka: v dneh, ko je bila avdicija sklicana v Italiji, sem bil namreč na turneji na Japonskem. Za finaliste se ključni del tekmovanja dogaja v živo v New Yorku. Finalna faza je zelo intenzivna in tekmovalcev je veliko, saj zastopajo različne kategorije in starosti. Absolutni zmagovalci se prebijejo do Velike nagrade,« pojasnjuje Lavrenčič.

Mladi doberdobski violinist je tako na avdiciji kot v finalu igral Tzigane Mauricea Ravela s pianistom, s katerim je s pomočjo prijateljice navezal stik prek spleta. »On je pianist za komorno igro na prestižni šoli Julliard School. Gre za enega izmed najboljših pianistov, s katerimi sem igral do danes,« pravi Lavrenčič.

Kakšni pa so bili vtisi ob nastopu v Carnegie Hall, ki velja za eno od najprestižnejših koncertnih dvoran na svetu? »V sloviti dvorani sem nastopil prvega februarja in moram priznati, da je okvir tekmovanja del motivacije, saj se ne odločiš za tekmovalni nastop v ZDA brez tehtnega razloga. Igrali smo v dvorani z izredno akustiko, kar veliko pomaga izvajalcu, saj je zvočni vtis idealen tako za občinstvo kot tudi na odru. Naj povem tudi, da je bil koncert nagrajencev odprt za občinstvo in imam vtis, da smo igrali pred kultiviranimi gledalci. Dvorana je bila polna in navdušen aplavz, ki je sledil mojemu nastopu, je zame pomenil dodatno zadoščenje,« svojo izkušnjo opisuje naš sogovornik in pristavlja: »Tekmovanje predvideva za absolutne nagrajence denarno nagrado in študijsko izmenjavo, kar pomeni možnost udeležbe na visokem tečaju in koncertu. Izmenjava naj bi tokrat potekala julija na Japonskem, v danih razmerah pa močno dvomim, da bo lahko izvedljivo. Mogoče bodo priredili nagradno izmenjavo v Evropi.«