Od začetkov fašizma ob meji do njegovega razmaha, širitve na evropski celini, tragičnih dogodkov druge svetovne vojne, nato pa manj pogostih pojavov v povojnem času. Na temo vseh raznih oblik fašizma bo čez mesec dni, od 27. do 29. maja, v goriškem mestnem središču zaživel 18. festival èStoria, ki ga prireja združenje èStoria; pokroviteljstvo so festivalu zagotovili Dežela Furlanija - Julijska krajina, Občina Gorica, Fundacija Goriške hranilnice, ministrstvo za kulturo, tržaška in videmska univerza ter italijansko združenje založnikov.Na letošnji izvedbi, ki so jo predstavili včeraj na goriški občini, bo približno 120 dogodkov in več kot 200 gostov. Spet bodo poskrbeli za nekaj dogodkov za mlade, posebno pozornost bodo namenili knjižnim novostim in obletnicam.
Po besedah Adriana Ossole, duše zgodovinskega festivala, besede fašizem ne gre uporabljati za sodobno dogajanje, za vsako nasilje in skvadristično dejanje. »Uporabljati besedo "fašist" za dogodke v današnjem svetu je izrabljanje, ki nam ne pomaga razumeti pojava,« je prepričan Ossola. Prisotni so tudi prisluhnili odlomku iz knjige njegovega očeta, Un baule di vecchi libri. Giorgio Ossola Beindl se je v svoji knjigi spominjal obiska Duceja v Gorici, leta 1938. Kot otrok ga je pričakal, »morebiti edini brez črne uniforme takratnih balilla«, saj je kot sin nemško-govorečih staršev »ni bil vreden«. Z babico, Slovenko iz Brd, se je med mrzličnimi mestnimi pripravami na časten obisk sprehodil po mestu. Babica je opazovala začasne zgradbe za sprejem publike in pikro komentirala: »Xe proprio un impero de cartòn!«. »V tem prizoru občutimo večjezičnost, multietničnost takratne Gorice,« je poudaril Ossola. Omenil je nekatere izmed številnih gostov, ki bodo krojili festivalsko dogajanje: med temi bodo Alessandro Barbero, Michela Marzano, Emilio Gentile, Thomas Weber in Vittorio Sgarbi. Predavanja bodo potekala v gledališču Verdi, v športni dvorani društva Unione ginnastica goriziana, v osrednji predavalnici videmske univerze, v Trgovskem domu, v dvorani Dora Bassi in v mediateki Ugo Casiraghi.
O pojavu fašizma ob meji bodo med drugim govorili Marta Verginella, Anna Maria Vinci in Raoul Pupo; o požaru Narodnega doma bodo spregovorili avtorja stripa Črni plamen, Ivan in Zoran Smiljanić, ter Aleš Waltritsch. O Borisu Pahorju in zbirki esejev in pričevanj Scrittore senza frontiere se bodo pogovarjali Walter Chiereghin, Tatjana Rojc in Fulvio Senardi. Fašizem bodo v teku treh dni obravnavali z različnih zornih kotov. Od začetkov in ideoloških ter političnih predpostavk, odnosa med umetnostjo in fašizmom, figure ženske pod režimom, lika Benita Mussolinija, škvadrizma, pohoda v Rim, odnosa med fašizmom in nacizmom, ob vsem tem pa tudi različnih pojavov fašizma v različnih državah.