Vsaka globlja družbena travma povzroča tako posameznikom kot celim družbenim skupinam globoko psihično trpljenje, ki ga beležimo z izrazitim porastom psihiatričnih bolezni. Vojne in vse z njimi povezane oblike nasilja, pa tudi begunstvo in premiki meja, po katerih so cele skupine čez noč prešle iz dominantnega v podrejen družbeni položaj – vse to so bili vzroki globokih travm, ki so v 20. stoletju močno zaznamovale ljudi v našem obmejnem prostoru kot tudi na drugih bližnjih ozemljih današnje Slovenije, Koroške in Istre. Te specifične vzroke »norosti« v našem geografskem prostoru so na Festivalu èStoria v pogovoru z novinarjem Pietrom Spiritom razčlenili zgodovinarki Gloria Nemec in Marta Verginella ter psihoanalitik Pavel Fonda. Kaj je pravzaprav travma? Fonda je uporabil prispodobo električnega aparata, pri katerem ob preveliki voltaži skočijo varovalke. Podobno se zgodi človeku, ko je izpostavljen prekomerni obremenitvi v izjemnih okoliščinah vojn, nasilja, izgnanstva in vsakič, ko ga okoliščine iz območja varnosti pahnejo v občutek ogroženosti. Človeške varovalke pa se ne zacelijo zlahka, travme pustijo dolgotrajne posledice.