Fosile na Marsu raziskuje tudi Goričan

V ekipi znanstvenikov, ki je na površju Marsa odkrila zemeljskim ihnofosilom podobne palične strukture, je tudi Andrea Baucon. 39-letni Goričan je raziskovalec na Univerzi v Genovi. Paleontologijo – vedo, ki preučuje fosilne ostanke izumrlih živali in rastlin – je vzljubil že v otroštvu, ko se je sprehajal po Brdih in iskal fosile. Po opravljeni maturi na goriškem klasičnem liceju Dante Alighieri je študijsko pot nadaljeval na Fakulteti za geologijo na Tržaški univerzi. Po triletni diplomi je opravil magistrski študij in doktorat na univerzi v Milanu ter se tako specializiral na področju ihnofosilov. Kot zanimivost lahko dodamo, da je bil nekoč aktiven tudi v slovenskih športnih krogih, saj je igral košarko pri Domu in Jadranu. S skupino treh znanstvenikov je julija v priznani znanstveni reviji Geosciences objavil članek o morebitnih oblikah življenja na Marsu. Iz študije izhaja, da so površje rdečega planeta morda izklesali mikroorganizmi, ki so za seboj pustili t.i. ihnofosile: po analizi fotografij, ki jih je posnelo Nasino vozilo Curiosity, je razvidno, da je na dnu kraterja Gale, kjer je nekoč bilo jezero, kar nekaj takih paličnih struktur. Raziskovalci domnevajo, da bi te lahko povezali s fosiliziranimi brlogi zemeljskih mikroorganizmov.

Katera je bila iztočnica za študijo o Marsu?

Že od malih nog sem velik navdušenec znanstvene fantastike, zato sem želel združiti paleontologijo in znanstveno raziskovanje. Pred nekaj leti sem združil skupino mednarodnih raziskovalcev z namenom, da bi postavili temelje za raziskovanje življenjav vesolju preko ihnofosilov; z mano so sodelovali še Lizbončan Carlos Netode Carvalho, Fabrizio Felletti iz Milana in Genovčan Roberto Cabella. V tej začetni fazi smo prelistali preko 10 tisoč fotografij Marsove površine, ki jih je posnela Nasa, v upanju, da bomo v kateri izmed njih našli ihnofosile ali kakšno podobno strukturo, a razen sledi, ki so jih na površju pustila vesoljska vozila, nismo našli ničesar. Letošnjo raziskavo sem izpeljal z isto skupino raziskovalcev, z delom pa smo spet začeli zato, ker nas je kolega Carvalho opozoril, da po spletu krožijo slike s sumljivimi geološkimi pojavi. S časom smo ugotovili, da bi lahko to bili ihnofosili.

Intervju lahko v celoti preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.