Goriška roža - značilni zimski rdeči radič – navdušuje gurmane po vsem svetu; med letošnjo zimo ga ponujajo v najboljših restavracijah v Parizu, Londonu in v najrazličnejših drugih mestih po Italiji in tujini.
»Goriška roža je vse bolj prepoznavna; njena prisotnost na jedilnikih za gostince predstavlja pomembno dodano vrednost,« poudarjajo Valentina in Carlo Brumat ter Alfredo Iosini, predstavniki združenja pridelovalcev Produttori radicchio rosso di Gorizia, Rosa di Gorizia e Canarino, ki so se v prejšnjih dneh v mestni hiši srečali z goriško občinsko odbornico Arianno Bellan, s katero so se lotili pogovarjanja o skupnih projektih v vidiku Evropske prestolnice kulture 2025.
»Gre za enega izmed vrhunskih proizvodov našega mesta, ki je bil povsem upravičeno med protagonisti svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Takrat ga je goriška občina predstavila skupaj z njegovimi pridelovalci in gostinci. Gurmani so se takoj navdušili nad goriško rožo, zaradi česar smo se odločili, da jo zaščitimo z občinsko označbo De.Co.; prepričani smo, da bo goriška roža deležna velikega zanimanja tudi med EPK 2025, pri čemer je treba seveda upoštevati, da gre za sezonsko povrtnino,« pravi Arianna Bellan.
Zaradi vse večje razpoznavnosti goriške rože – in seveda predvsem zaradi visokih cen, ki jih dosega – se v zadnjih letih na tržišču pojavljajo tudi druge »vrtnice«, ki vsekakor ne dosegajo kakovosti značilnega goriškega radiča.
»Mnogi skušajo posnemati naš radič; prav pred kratkim so nekateri v televizijskem prispevku celo zatrdili, da naj bi nek drug proizvod nadomestil goriško rožo, kar ni nikakor res. Goriška roža je vpisana v deželni seznam značilnih proizvodov; poleg tega je naš radič zaščiten tudi s skupinsko blagovno znamko in naše združenje s ciljem njegovega ohranjanja sodeluje z ustanovo Slow Food. Goriško rožo je mogoče pridelati samo na določenih zemljiščih v našem mestu; kar pridelujejo drugje, je nekaj čisto drugega. V bistvu vse skupaj spominja na zgodbo o sirih Parmiggiano regiano in Parmisan, zato ljudi svarimo pred ponaredki, saj je prava goriška roža samo ena in je seveda vezana na območje, kjer je pridelana. Vse ostalo je pač Parmisan,« poudarjajo pridelovalci goriške rože in opozarjajo, da nekateri izkoriščajo njihovo blagovno znamko za prodajo industrijsko pridelane povrtnine, ki nima za sabo večstoletnih naporov za ohranitev starodavne sorte in se ne more kosati z njeno kakovostjo.