Po več kot desetletni podpori so festivali Sajeta Art&Music, Glasbe sveta, Brda Contemporary Music ter plesne predstave M&N Company ostali brez podpore Ministrstva za kulturo za obdobje 2022-2025 na področju glasbenih in uprizoritvenih umetnosti. Poseben absurd je, da gre ravno za obdobje, ko se približuje leto 2025 in z njim projekt Evropska prestolnica kulture. »To je za nas zelo hud udarec, saj grobo prekinja večletno delo. Za nas to predstavlja okoli 50 odstotkov zagotovljenih sredstev,« v imenu organizatorjev vseh štirih festivalov včeraj na Trgu Evrope poudaril Tadej Stolič, sicer motor festivala Glasbe sveta. Ker se na odločitev strokovne komisije, ki je podeljevala točke za uvrstitev na seznam za financiranje, ne morejo pritožiti, so organizatorji vsak v svojem imenu na upravno sodišče vložili tožbo proti Ministrstvu za kulturo.
MANJKALO LE NEKAJ TOČK
Omenjeni organizatorji mednarodno priznanih festivalov so po več kot desetletni podpori na tokratni prijavi na štiriletni projektni razpis Ministrstva za kulturo ostali praznih rok. In to le na račun nekaj manjkajočih točk. Absurd je, poudarjajo, da so na vsebinskem delu razpisa vsi prejeli skoraj vse točke, zavrnjeni pa so bili na drugih postavkah: v primeru Sajete prizorišče na slikovitem sotočju Tolminke in Soče ni dovolj referenčno. Brda Contemporary Music, za katerim stoji Prešernov nagrajenec in nagrajenec JSKD, Zlatko Kaučič, ki dvajset let dela z mladimi z obeh strani meje in jih vključuje v festival, se po mnenju komisije ne dovolj ukvarja z mladino. Glasbe sveta so brez ključnih točk med drugim ostale zato, ker kot prijavitelji doslej niso dobili nobene nagrade. »Ne poznam nagrade v Sloveniji, ki bi se podeljevala prijaviteljem festivalov,« se čudi Stolič.
PROTI CENTRALIZACIJI KULTURE
»Največ točk smo izgubili pri ocenah referenčnosti in pri izvedljivosti programa, pri čemer nas utemeljitev strokovne komisije nikakor ne prepriča,« dodajata plesalca Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia iz M&N Dance Company. Tako kot ostali, poudarjata, da neuspeh kandidiranja na omenjeni razpis ministrstva bistveno zmanjšuje načrtovane aktivnosti, nekatere pa celo prekinja. »Odpovedati smo morali več kot 90 odstotkov mednarodnega programa, letos bo naš festival temeljil bolj na domačih in čezmejnih projektih,« o prihajajoči 23. izvedbi festivala Sajeta pristavlja organizator Janez Leban. Vsi štirje organizatorji so si edini tudi v tem, da neuspešno kandidiranje in odtegnitev sredstev negativno vpliva tudi na teritorialno razpršenost kulturne ponudbe in na Goriško. »Prav v tem razpisu smo posebej izpostavljali pomen policentričnosti, kar bi na področju plesne umetnosti dosegli tudi z utrditvijo nove plesne destinacije na Goriškem, ki bi posegla tudi v zamejski prostor. A neuspešno kandidiranje na omenjeni programski razpis negativno vpliva tudi na načrtovane plesne dejavnosti v sklopu EPK,« opozarjata organizatorja plesnih predstav M&N Company, ki sta v razpisu posebej izpostavila svojo aktivno vključenost v proces kandidature Nove Gorice in Gorice za EPK 2025 in aktivno zastopanost v programskem sklopu dogodkov EPK.
ŠIBITEV LOKALNIH USTVARJALCEV
Sajeta je tako ostala brez 40.000 evrov letno, Brda Contemporary Music brez 5.700 evrov, Glasbe sveta pa brez 18.000 evrov letnega financiranja Ministrstva za kulturo. »Smo edini čezmejni glasbeni festival v Sloveniji, za katerega polovica sredstev prihaja iz italijanske strani,« o Glasbah sveta dodaja Stolič, medtem ko Borut Bašin, predstavnik Brda Contemporary Music dodaja, da je njihov festival resda majhen, a da velik pač ne more biti, obenem pa se čudi, da ministrstvo v zavrnitvi oporeka lokacijo – Hišo kulture v Šmartnem – za katero je pred leti samo dalo denar za obnovo.»EPK Nova Gorica – Gorica 2025 je sestavljena iz različnih akterjev, kulturnikov, zavodov, festivalov in mednarodnega dogajanja. V tistem trenutku, ko se ošibi lokalno dogajanje akterjev na področju kulture, kot so zelo znani in priznani festivali, ki imajo mednarodno razsežnost ali celo ustvarjalci, kot so Zlatko Kaučič, ki ima ime ne samo v slovenskem ampak tudi v mednarodnem prostoru, moramo biti zaskrbljeni,« na vse skupaj dodaja Kaja Širok, direktorica javnega zavoda GO! 2025.
TUDI EPK ŠE BREZ MILIJONA
Širokova poudarja, da je bila komisiji na ministrstvu v primeru dodeljevanja sredstev z omenjenega razpisa, odvzeta moč odločanja. »Navajeni smo, da so komisije avtonomne, strokovne in da delujejo v dobro javnega. Kultura je javno dobro. Na takšen način, kot so delovale komisije ministrstva pod tem ministrstvom in to vlado, je bila tem komisijam ta možnost odvzeta,« pravi Kaja Širok in dodaja, da so bile »stvari manipulirane, kar je videti iz strani ne pridobljenih razpisov s strani društev«.Skrb je po njenih besedah usmerjena v to, da se na ta račun ošibi tudi struktura in delovanje EPK. »Z eno nogo smo že v letu 2025 in če naši soustvarjalci ne morejo delati zaradi okrnjenih finančnih sredstev, se to začne poznati tudi na našem delovanju,« poudarja direktorica Širok.Zavod GO! 2025 sicer še vedno – teče pa zadnji teden maja – od Ministrstva za kulturo ni dobil obljubljenega milijona evrov za letošnje delovanje. »Kot javni zavod samo v polovici leta težko porabili sredstva, ki so namenjena za celoletno delovanje. Pod vprašanjem je torej tudi kakovostno delo našega zavoda v letu 2022,« opozarja direktorica Širok, ki še dodaja, da imajo »med italijanskim deljenjem javnega denarja v tem trenutku veliko podporo, ter da je Dežela FJK aktivno pristopila k sodelovanju in spodbuja čezmejnost.«