Kaverni rešujejo pozabe

Izmerili so temperaturo, stopnjo vlage in vsebnost radioaktivnega radona; poleg tega so poskrbeli za popis velikosti in za fotografije. Člani goriškega jamarskega društva Carlo Seppenhofer so se v prejšnjih dneh odpravili na raziskovanje soškega brega pod Štandrežem in Rojcami, kjer so posebno pozornost namenili dvema kavernama, izkopanima v obrežnem konglomeratu. »Kaverni se nahajata pod Ulico Pola, natanko pod nekdanjo tekstilno tovarno; območje spada v soški park, ki se razteza pod Rojcami. Obiskali smo dve kaverni, popisali njuno velikost in izvedli vrsto meritev. Konec meseca bomo v društveni reviji Sotto e sopra il Carso objavili popis prve jame, naslednji mesec bo na vrsti še druga, ki je precej večja, saj ima kar štiri vhode,« pojasnjuje predsednik goriškega jamarskega društva Maurizio Tavagnutti in opozarja, da društveni člani redno izvajajo meritve temperature, stopnje vlage in vsebnosti radioaktivnega radona v raznih naravnih in umetnih jamah. »Kaverni pod Rojcami sta bili izkopani, potem ko so italijanski vojaki zasedli Gorico avgusta 1916; uporabljali so ju kot zavetišče. Po več kot sto letih sta še vedno v dobrem stanju; visoki sta več kot dva metra, stene se ne krušijo, tako da je njun obisk povsem varen,« pravi Tavagnutti, ki je prepričan, da sta obe kaverni zanimivi tako iz zgodovinskega kot geološkega vidika, zato bi veljalo izkoristiti njun potencial. Raziskovalec prve svetovne vojne Mitja Juren nam je pojasnil, da sta kaverni po vsej verjetnosti uporabljali kot zavetišče - sicer ne najbolj varno - italijanski topničarji, ki so imeli svoje topove na bregu Soče.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.