Ko sta Gorici želeli postati prestolnici evroregije

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o soočanju med tedanjima županoma Gorice in Nove Gorice Ettorem Romolijem in Mirkom Brulcem. Članek je bil objavljen v petek, 20. februarja 2009.

Goriški župan predlaga politični akt, s katerim bi se Gorici kandidirali za prestolnico evroregije, novogoriški pa serijo stvarnih projektov, ki bi državni vladi ter Evropo postavili pred dejstvo. Dve različni poti, ki pa bi lahko privedli do istega cilja, sta bili začrtani včeraj zvečer v goriškem Kulturnem domu, kjer je SKGZ priredila zanimivo javno srečanje z naslovom »Dve Gorici, ena vizija?«.

Osrednja gosta sta bila novogoriški in goriški župan, Mirko Brulc in Ettore Romoli, moderatorji pogovora pa direktor dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai, direktor Primorskega dnevnika Dušan Udovič ter pokrajinski predsednik SKGZ-ja Livio Semolič. Med slušatelji, ki so napolnili malo dvorano Kulturnega doma, so bili tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, bivši slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič, goriška občinska odbornika Guido Pettarin in Stefano Ceretta, občinska svetnika Silvan Primosig in Aleš Wltritsch, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolò Fornasir in doberdobski župan Paolo Visintin.

Po Semoličem uvodu je Possamai osredotočil pogovor na avtocestne in železniške povezave, s pomočjo katerih bi se lahko Gorici otresli položaja »cul de sac«, v katerega ju je meja prisilila v prejšnjem stoletju. »Najbolj naravna točka, preko katere bi morala potekati avtocestna povezava med Italijo in Ljubljano, bi morala biti Gorica. Kljub temu jo je Trst dobil prej.

Problem je pač v manjši politični teži, ki jo ima Gorica v primerjavi s Trstom. Kljub vsem težavam pa bomo končno v kratkem dobili tako avtocestno povezavo med Gorico in Ljubljano kot tudi avtocestni odsek med Vilešem in Gorico,« je spomnil Romoli in nadaljeval: »Nekoliko težje bo z železniško povezavo, za katero sem tudi prepričan, da je bistvenega pomena za našo prihodnost. Vladi sta odločili, da bo peti koridor potekal po Krasu, čeprav je ta projekt težje izvedljiv. Zato nam ne bo preostalo drugega, kot da bomo skušali priključiti Gorici na peti koridor.« V to je prepričan tudi Brulc, ki je poudaril, da bi imela elektrifikacija železniške proge proti Divači in Sežani zelo pomembne učinke na goriško gospodarstvo.

Udovič je pogovor preusmeril na vprašanje evroregije. Prva občana je vprašal, kako bi lahko upravi uresničili skupno vizijo goriškega prostora ter prepričali državi, da bi bilo vredno iz sosednjih mest narediti prestolnico tega širšega čezmejnega subjekta. »Globoko verjamem v idejo Goric in Šempetra kot sedeža evroregije. Za njeno uresničitev pa je treba ubrati politično bitko. Zato si prevzemam obvezo, da bo prišlo do političnega dejanja, s katerim bodo višji krogi seznanjeni s to željo. Menim, da bi goriški in novogoriški občinski svet lahko izglasovala resolucijo, s katero bi mesti uradno najavili svojo kandidaturo,« je podčrtal Romoli. Brulc pa je ocenil, da bi morali mesti začeti snovati evroregijo pri vsebinah. »Državi nam morata z zakonodajo omogočiti, da odpremo ta prostor. Po drugi strani so Gorica, Nova Gorica in Šempeter Vrtojba že zametek neke regije: da ustanovimo organ, ki nas bo širše povezoval, moramo predvsem vedeti, katere bodo njegove koristi na področju gospodarstva, infrastruktur in okolja. Začeti je treba pri majhnih in stvarnih projektih,« je poudaril novogoriški župan.

Na dejstvo, da sta Gorici v zelo ugodnem položaju, saj je Romoli somišljenik in osebni prijatelj deželnih in vsedržavnih političnih predstavnikov, Brulc pa poslanec v državnem zboru, je opozoril Possamai, ki je tudi vprašal, kdo bo evroregijo »plačal«. »Nihče nam evroregije ne bo plačal, če ne bomo našli vsebin, ki jo bodo upravičevale. Treba je iskati stvarno sodelovanje. To velja v gospodarstvu, pa tudi pri razpoložljivih infrastrukturah. Mi bi na primer gospodarski forum lahko prirejali v novem goriškem konferenčnem centru,« je predlagal Brulc in poudaril: »Za tako evroregijo ima Evropa na razpolago veliko denarja. Treba pa je imeti pametne projekte.« Župan je na Udovičevo vprašanje o gospodarstvu naštel še ambiciozne novogoriške načrte, ki bi imeli pozitivne učinke za celotno obmejno območje. Spregovoril je o referenčnem centru za tehnologije bodočnosti, na evrokampusu, ki bi lahko dobil sedež v bivši goriški bolnišnici, ter tehnoloških parkih. Romoli je ne nazadnje izpostavil vlogo, ki bi jo Gorica lahko imela na področju čezmejnih povezav med deželo FJK in Balkanom. »Uprava FJK je napovedala, da namerava iz Gorice narediti točko za mednarodne stike. Borili se bomo, da ne bo ta zamisel ostala le na papirju. V primeru, da bi nam bila zaupana ta vloga, pa bi bilo novogoriško sodelovanje zelo pomembno,« je povedal goriški župan.

Na nov pravilnik za mednarodno kooperacijo GECT je opozoril Livio Semolič, o že izvedenih in novih evropskih projektih goriške pokrajine pa je spregovoril Marko Marinčič. Zanimive podatke je predstavil tudi Aljoša Sosol, ki se z vprašanjem evropskih projektov ukvarja v okviru SKGZ-ja. »Gorica in Nova Gorica bi lahko za skupne projekte črpali iz evropskega sklada. Le-ta daje v novem programskem obdobju na razpolago še okrog 80 milijonov evrov,« je zaključil Sosol. (Ale)