Da so se divji prašiči prekomerno namnožili in da povzročajo vedno več škode na kmetijskih površinah, tudi na njivah in vrtovih v bližini naselij, gotovo ni novost. O zaskrbljenosti in protestih jeznih kmetovalcev in vrtičkarjev redno in pogosto poročamo že nekaj let, žal v glavnem brez posluha pri pristojnih službah.Več divjadi rabi več hrane. Klimatske razmere v letošnjem poletju pa silijo živali, da hrano iščejo tudi izven običajnega teritorija in verjetno vplivajo tudi na njihov način obnašanja. Tako divji prašiči stikajo za hrano že na robu vasi ali celo na dvoriščih.Koliko je divjih prašičev na posameznih območjih in kolikšno je še sprejemljivo število? Odgovor je lahko enostaven, pravzaprav zelo enostaven, lahko pa tudi po birokratsko zapleten in nedorečen.Tako je sprehajalec, ki je v soboto zjutraj med Goličevnikom in Vrhom čakal, da se bo proti dolini in Gabrjam umaknili trop ščetinarjev, naštel nič manj kakor 31 živali. Poleg samice, ki je spremljala in varovala prehod preko kolovoza, so trop sestavljali v glavnem mladiči, vendar po velikosti sodeč, različno stari. Tri živali so bile odrasle.Iz varne razdalje in potem ko ga je svinja opozorila, na prisotnost »družine«, je sprehajalec opazoval pohod ščetinarjev in jih je lahko tudi preštel, ko so v gosjem redu prečkali kolovoz. Mislil si je pač svoje. Tudi to, če bodo za omejitev staleža prej poskrbeli lovci ali šakali ali morda kakšna druga zver.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.