Miši v soških brežinah

V prejšnjih tednih smo nekajkrat brali o razširjenosti miši na Trnovski planoti in drugod po Sloveniji. Tudi o mišji mrzlici, ki se lahko razširi med ljudmi. Kaj pa bliže nam? Okrog pol stoletja zahajam zaradi veslanja v soško strugo zlasti pod Pevmo in drugje. Niti med veslaškim samotarjenjem, ko ob robu nad vodnim tokom ni ljudi, ki bi se sprehajali, se ni dogajalo, da bi opazil male glodalce.

Prvič se je pripetilo ta teden, ko sem s kajaka zagledal tekanje, iskanje, gomazenje dolgorepih živalic, ki so se tik nad vodno gladino selile iz luknje v luknjo, se vračale, vohale in se skrivale pod koreninami obrežnih dreves. Vse v bližini priveza/splava, kjer vstopamo in izstopamo iz plovil. Predstavljam si, da je drugod, zlasti na levem bregu pod mestnimi hišami, še bolj »živahno«.

Brlogi, ki sem jih opazil, so manj kot pol metra nad sedanjim vodostajem. Z večjim poletnim nalivom lahko voda vse zalije, a kdo ve, kam se vijejo mišji rovi?! Sicer pa glodalci tudi plavajo...Pa še to: od kadar ni pribežnikov v mestu, so soški bregovi, tudi tisti opremljeni za sprehode, manj obiskani kot peščene saharske pustinje. Morda bi pomagalo, če bi redki posamezniki peljali na opravljanje fizioloških potreb mačke, ne pa pse.