Sreda, 03 junij 2020
Iskanje

Na dan pokukala prazgodovinska Gorica

V okviru del za preureditev trga pred goriško stolno cerkvijo in prostora okoli nje so naleteli na delce keramičnih vaz iz bronaste dobe

Gorica |
9. apr. 2020 | 7:33
Dark Theme

V okviru del za preureditev trga pred goriško stolno cerkvijo in prostora okoli nje so naleteli na prazgodovinske ostaline, ki predstavljajo izredno odkritje, saj gre za najstarejše arheološke najdbe v mestu. Med deli so naleteli na srednjeveško pokopališče in na temelje osmerokotne zgradbe, ki je stala nekaj korakov proč od desnega vogala cerkvenega pročelja. Arheološko izkopavanje je pod vodstvom spomeniškega varstva izvedlo podjetje Arxe; arheologi so posebno pozornost namenili plasti peska in gline, ki so jo našli na območju gradbišča pred stolno cerkvijo in ob njej. V naplavljenem blatu, ki je v davnih časih po vsej verjetnosti zdrsnilo z grajskega griča do območja arheoloških izkopavanj, so našli drobce peščenjaka in keramike; ocenjujejo, da naj bi šlo za pol ducata vaz, vendar se nobena ni ohranila do današnjih dni v celoti. Arheološke najdbe po mnenju izvedencev sodijo v obdobje na prehodu med srednjo in zgodnjo bronasto dobo okrog leta 1400 - 1300 pred Kristusom; to se pravi, da gre za najstarejše arheološke najdbe, na katere so doslej naleteli v Gorici.

Arheologi so prišli do novih ugotovitev tudi glede doslej skrivnostne osmerokotne zgradbe, za katero so začetno mislili, da je šlo za krstilnico. Zgrdba je bila sicer prvič izrisana na tlorisu mesta Gorica iz leta 1583, ki ga hrani Državni arhiv na Dunaju. Tloris, pravzaprav načrt za novo utrjeno naselje okoli starega mestnega jedra, je izdelal cesarski arhitekt za goriško grofijo, domačin Giuseppe Vintana. Arheologi so na severni strani osmerokotne zgradbe našli nekaj kamnitih stopnic, ki so vodile do nižje ležečega notranjega prostora, ki so ga doslej le delno raziskali. Arheologi še preverjajo, kaj vsebuje zemljina, ki so jo pobrali iz območja osmerokotne zgradbe, sicer menijo, da so notranji prostor uporabljali kot kostnico, vsaj v zadnji fazi uporabe poslopja. Že sedaj je po drugi strani jasno, da je bila uporaba osmerokotne zgradbe kasneje povezana s srednjeveškim pokopališčem. Med temelji osmerokotne zgradbe in južnim delom stolnice so našli deset grobov. Vsaj dva groba sta precej starejša od ostalih, kar so ugotovili na podlagi njune globine in tehnike izkopa. Izvedenci so vzeli nekaj vzorcev kosti z obeh globljih in torej predvidoma starejših grobov in hkrati iz dveh zgornjih grobov iz kasnejšega obdobja. Antropološka preiskava v laboratoriju bo natančno pokazala, kdaj so bili mrliči pokopani, določila njihov spol in starost ter klinično stanje; na podlagi laboratorijskih rezultatov bo mogoče bolje razumeti, kdaj so začeli uporabljati pokopališče. Na podlagi zgodovinskih virov izvedenci menijo, da pokopališče sega v 15. stoletje, medtem ko je bila cerkev sv. Hilarija, današnja stolnica, prvič omenjena proti koncu 13. stoletja; pokopališče naj bi zatem uporabljali do 18. stoletja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kje bi radi počitnikovali?

2. jun. 2020 | 16:42
V Sloveniji
V Italiji
Na Hrvaškem
V Grčiji
Drugje
Letos si počitnic ne bom mogel privoščiti
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo