Na dnu Škalove jame raziskujejo prepletanje podzemnih voda

Da bi bolje razumeli, kako se med Jamljami in Brestovico prepletajo štirje podzemni vodni sistemi, so se prejšnji teden člani čezmejne multidisciplinarne delovne skupine podali na dno Škalove jame. »Devetdeset metrov pod zemeljskim površjem je voda, v katero se je potopil Damir Podnar, profesionalni potapljač in član enote za tehnično potapljanje slovenske civilne zaščite. Kljub zelo slabi vidljivosti je dosegel približno trinajst metrov globine, kjer je ugotovil, da se rov razdeli na tri dele,« pravi Matteo Cavanna, koordinator delovne skupine, in pojasnjuje, da so pri raziskovalni akciji sodelovali tako italijanski kot slovenski jamarji. »Spust v Škalovo jamo je bil dokaj zahteven, saj smo do dna, ki se nahaja približno devetdeset metrov pod zemljo, znosili skoraj 150 kilogramov potapljaške in raziskovalne opreme. V jamo smo vstopili ob 10.30 in se iz nje vrnili ob 21.12, to se pravi, da je akcija trajala skoraj deset ur,« pravi Cavanna in razlaga, da so pri akciji poleg njega in Podnarja sodelovali še Duilio Cobol, Samo Milanič, Jaka Petruša, Aljoša Volj, Luciano Russo in Luca Tringalli. »Ko smo lani in letos vlili fluorescein v požiralnike Doberdobskega jezera, smo prisotnost snovi vsakič ugotovili tudi na dnu Škalove jame. Analiziranje vzorcev vode se sicer nadaljuje po zaslugi sodelovanja s tehničnim zavodom Brignoli iz Gradišča; dijaki s pomočjo profesorjev v okviru projekta Globe so se prejšnji teden lotili analiziranja vzorcev vode, v katerih iščejo kalcij, magnezij in klor, poleg tega preverjajo tudi njeno prevodnost. Vodo iz Škalove jame bodo primerjali z vzorci iz jame pri Komarjih, izvira Sardoč pri Štivanu, iz Timave in iz črpališča pri Klaričih,« pravi Cavanna in pojasnjuje, da poleg jamarjev pri jemanju vzorcev sodelujeta tudi podjetji Kraški vodovod iz Sežane in Acegas-Aps-Amga. »Na podlagi zbranih vzorcev bomo ugotovili, kako se prepletajo štirje podzemni vodni sistemi. Ravno med Jamljami in Brestovico se srečujejo podzemne kraške vode, voda iz Soče, ki priteka tudi preko Doberdobskega jezera, voda iz reke Reke in voda iz Brestoviške doline,« razlaga Cavanna.

K čezmejnemu raziskovalnemu projektu je pristopilo tudi Jamarsko društvo Temnica. Njegov član Samo Milanič pojasnjuje, da so v preteklosti sumili za podzemno povezavo med Škalovo jamo in Doberdobskim jezerom. »Poskusi s fluoresceinom so potrdili, da povezava obstaja,« pravi Milanič in poudarja, da so ugotovitve čezmejne delovne skupine zelo pomembne, saj predstavljajo osnovo za nadaljevanje raziskovanje kraškega podzemlja.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.