Načrt mejnih vrednosti hrupa še zadnjič v presojo

Goriški občinski svet se bo ponovno sestal jutri in v sredo, 30. novembra in 1. decembra. Na dnevnem redu druge spletne seje sta preučitev pripomb in dokončna odobritev občinskega načrta akustične razvrstitve, na katerega čaka Gorica že 14 let. Načrt je uprava sicer pripravila že ob koncu prejšnjega mandata, postopek pa je zatem večkrat zastal.

Z načrtom so občinsko ozemlje razdelili na območja, na katerih veljajo različne mejne vrednosti kazalcev hrupa: razredov je šest. Najmanj hrupa je dovoljeno izvajati v 1. razredu, najvišje mejne vrednosti pa veljajo v 6. razredu, v katerega so vključene industrijske cone. Svetniki iz vrst opozicije, odbor EkoŠtandrež, nekatere stranke in občani so takoj izrazili pomisleke v zvezi z načrtom, saj so po njihovih ocenah naseljena območja ob robu mesta še vedno preveč izpostavljena hrupu iz obrtnih in industrijskih con. Pod udarom so zlasti določeni predeli Štandreža, Podgore, Stražc in Svetogorske četrti, na kar so nato opozorili tudi z vložitvijo pripomb in ugovorov.

»Na zadnji seji pristojne občinske komisije, ki je sicer potekala že pred časom, so nam uslužbenci občinskih uradov pojasnili, da so v načrt na podlagi vloženih pripomb vnesli manjše spremembe, s katerimi so popravili nekatere napake. Ena hiša v bližini industrijske cone pri Štandrežu se je denimo po pomoti znašla na območju, kjer velja najvišja mejna vrednost hrupa – kot da bi bila v industrijski coni –, kar so tehniki seveda popravili. Druge pripombe in zahteve po izboljšavah pa niso upoštevali, zato sem prepričan, da ne bodo sprejete niti v občinskem svetu,« pravi David Peterin, občinski svetnik Demokratske stranke, ki je tudi v imenu svetnikov Marca Rossija in Adriane Fasiolo lani vložil pripombo, osredotočeno na problem Štandreža, Podgore in Stražc. Svetnikom se je zdelo sporno, da so bile ulice San Michele, Gregorčič in Natisone v Štandrežu, del Ulice IV Novembre v Podgori ter ulice Brigata Casale, Colombo in Lungo Isonzo Argentina v Stražcah vključene v 4. hrupni razred, medtem ko po njihovem mnenju sodijo v 3. razred. »V 3. razred jih je sicer uvrščala že parametrična analiza. Pri pripravi dokončnega načrta akustične razvrstitve bi kvečjemu morali izboljšati, ne pa poslabšati kakovosti življenja prebivalcev,« poudarja Peterin, ki je prepričan, da bi bilo treba drugače zarisati posamezna območja, kar bi v primeru preseganja mejnih vrednosti upravo obvezalo, da pripravi načrt sanacije s protihrupnimi pregradami, zamenjavo asfalta, hitrostnimi omejitvami za vozila in drugimi ukrepi. »Uprava bi morala biti po našem mnenju pogumnejša. Načrt v bistvu le prikazuje obstoječe razmere, stanja pa ne izboljšuje,« dodaja svetnik David Peterin. Podobne pomisleke je imel Fabio Curci iz združenja Gorizia Futura, ki je vložil sveženj pripomb tudi v imenu odbora EkoŠtandrež. Po njihovem mnenju v novem načrtu akustične razvrstitve niso dovolj zaščiteni prebivalci območij ob obrtnih in industrijskih conah, ki bi jih morali po njihovih ocenah uvrstiti v nižji akustični razred.