Čeprav je obiskovala znanstveni licej, ima najraje humanistične predmete. Sara Cingolani je ena izmed letošnjih treh zlatih maturantk na znanstvenem liceju Simona Gregorčiča. 18-letnica iz Gorice je zelo aktivna in se rada preizkuša na najrazličnejših področjih. Pred pandemijo je plesala hip hop, trenirala je tudi parkour in je igrala violino na glasbeni šoli Emil Komel. Zdaj trenira plezanje, nad katerim se je navdušila po zaslugi profesorja telesne vzgoje. V prostem času tudi rada bere in riše: letos se je uspešno udeležila dveh natečajev, in sicer natečaja Spomnimo se na odpor, kjer je zmagala prvo nagrado za fotografijo, in natečaja Knjiga, ki jo svetujem, kjer je prejela tretjo nagrado za risbo.
Mlada Goričanka je ciljala na 90, zato se je stotice še toliko bolj veselila. Kateri pa je bil njen ključ za uspeh? »Glavno je bilo biti umirjena. Poleg tega sem med letom redno jemala zapiske, zato sem jih morala samo nekajkrat ponoviti,« pravi Sara, ki je bila najbolj zaskrbljena prav pred pisno nalogo iz matematike, med katero je morala rešiti nekaj vaj v zvezi s študijem funkcije. Ko je enkrat odpravila s pisno nalogo iz matematike, ji niti ustna preizkušnja ni bila v oviro. Profesorji so ji ponudili fotografijo pomola Audace v Trstu, na podlagi katere se je povezala s Kettejevo poezijo Na molu San Carlo in preko poezije o borih je spregovorila tudi Srečku Kosovelu, enem izmed njenih najljubših avtorjev. Nato se je povezala z ekspresionizmom in s problematiko okoljskih sprememb, našla pa je tudi povezavo s Karlom Destovnikom – Kajuhom in pesmijo Materi padlega partizana. Pri informatiki je spregovorila o Turingovem stroju Enigmi, potem pa še o Jamesu Joyceu, Umbertu Sabi, Givanniju Pascoliju in Giuseppeju Ungarettiju. Na koncu se je pogovorila tudi s profesorjem zgodovine umetnosti. V prvi pisni nalogi je izbrala analizo besedila in razpravo o ljubezni do glasbe, ki ji je bila skoraj pisana na kožo, saj rada posluša glasbo in je igrala instrument.