Nepredvidljiva narava: trni v sredini debla

Narava je včasih nepredvidljiva. Na zanimiv pojav nas je pred kratkim opozoril Miro Buzin, upokojenec iz Rupe, ki je med žaganjem in cepljenjem drv začuden ugotovil, da trni lahko rastejo tudi iz sredine drevesnega debla in ne samo iz skorje in vej na zunanji strani.

Med žaganjem precej debelega debla rožičevca je ugotovil, da so prav v sredini okrog pet centimetrov dolgi izrastki temnorjavkaste barve, na moč podobni trnom, ki so značilni za grm oziroma manjše drevo, ki so ga v naše kraje prinesli kot okrasno rastlino in ki ji domačini pravijo rožiči. To pa zaradi preko 20 centimetrov dolgih plodov, strokov, ki jeseni dozorijo in so lepe rjavkaste barve, podobni pravim rožičem (Ceratonia siliqua), doma v Sredozemlju. Najboljše menda pridelujejo na otoku Kreti. Ob cepljenju se je večina trnov prelomila, s previdnim ravnanjem pa je Buzin kljub vsemu uspel rešiti kos debla. Na fotografiji se lepo vidita dva dobre štiri centimetre dolga trna, ki rasteta iz sredine, sicer v dveh različnih smereh.

Ni znano, če je opisani pojav nekaj običajnega pri tej rastlini ali pa imamo opravka z motnjo v razvoju, oziroma rasti. Nekaj pa lahko z gotovostjo zapišemo. Plodovi nepravih, domačih rožičev - gledičevke, kakor je grm oziroma drevo poimenovano v Mali flori Slovenije -, so užitni; ko dozorijo, so prav prijetnega okusa. Rožiče so nekdaj sadili kot živo mejo (menda prav zaradi dolgih trnjev) in parkovno drevo. Rastlina uspeva na različnih podlagah, zelo hitro zarašča opuščena zemljišča. Tako so ob mirenskem letališču v nekaj desetletjih zrasli že kar lepi gozdiči, seveda nepravih rožičev. Nekaj lepih primerkov Trnate gledičevke (Gleditsia triacanthos), ki je po navedbah strokovnjakov doma v Severni Ameriki, raste v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu in v parku županstva.