Kaj imajo skupnega prvi model gsm aparata z barvnim zaslonom, sto let star električni kodralnik in osla za brušenje kose? Na prvi pogled nič. Pa vendar so se ti predmeti skupaj znašli na razstavi NePozabljeni predmeti, ki jo bo Goriški muzej drevi ob 19. uri odprl v solkanski Vili Bartolomei. Interdisciplinarna razstava je sodoben poskus poustvaritve nekdanjega koncepta kabineta čudes iz 16. stoletja.
»Z razstavo želimo pokazati delček naših zbirk preko predmetov, ki so se skozi desetletja uporabljali in smo jih ob tehnološkem napredku, v katerem drvimo, nadomestili z novimi, ter s tem nanje skoraj pozabili. Če bodo ti predmeti za mlade nekaj novega, pa se jih bodo starejši spomnili z dobršno mero nostalgije,« pravi avtor razstave David Kožuh iz Goriškega muzeja, ki bi z izbranimi predmeti pri obiskovalcih rad izzval začudenje, presenečenje, tako kot so se pred nekaj stoletji v prvih kabinetih čudes obiskovalci čudili milijone let starim fosilom in nenavadnim primerkom iz narave.
Glede na hiter razvoj tehnologije pa so fosili današnje dobe že predmeti, ki so jih uporabljali naši dedki in babice. V nekaterih primerih pa sploh ni treba seči daleč v zgodovino, »fosil« sodobne tehnologije je danes denimo že magnetofon na trak. David Kožuh je na razstavo umestil predmete iz muzejske zgodovinske, etnološke in arheološke zbirke, do primerkov, ki zastopajo tehnologijo, pa je prišel tudi s pomočjo javnosti. Prvi del razstave je posvečen starim etnološkim predmetom, ki so jih domačini nekoč uporabljali pri vsakodnevnih opravilih. Ti vzbujajo začudenje predvsem pri najmlajših obiskovalcih.
Predstaviti so želeli tudi strastnega zbiratelja Štefana (Stipeta) Štekarja iz Ajdovščine. V ta namen so mu posvetili posebno vitrino, na televizijskem ekranu pa se bo predvajal arhivski posnetek o njem. Obiskovalcem bodo zanimive tudi zgodbe, ki so povezane z vsakdanjimi predmeti ter predhodniki naprav, ki jih uporabljamo še danes: stari fotoaparati in bliskavice, magnetofoni na trak, gramofoni. Na razstavi so tudi predmeti, ki niso več v uporabi. »Takšen primer je kletka za murenčka, kakršne so imeli solkanski mizarji. Imeli so navado, da so si ulovili murenčka, da jim je pel v delavnici. Ali pa past za lovljenje črvov na morju. Uporabljali so jih ribiči, ki so črve imeli za vabo,« našteva avtor razstave. Veliko predmetov je iz muzejske zgodovinske zbirke, denimo žlica iz pretopljenega zavezniškega letala, narejena leta 1944 ali registrske tablice za kolo, ki so bile v uporabi po drugi svetovni vojni. Na razstavi je še cela kopica nenavadnih predmetov, kot je sto let star električni glavnik za kodranje las. Kar težko si je zamisliti, da so že v tistih časih imeli naprave na baterije.
Naslednji sklop obravnava predmete, povezane s telefonijo. V muzeju so jih razstavili v domiselni vitrini – telefonski govorilnici, ki je še do lanskega leta stala v Rožni Dolini. V njej so se drug ob drugem znašli poljski telefoni in gsm aparati. »Štiriintrideset telefonov imamo v vitrini, ki so bili na tržišču do predhodnika današnjih – tako po obliki kot po funkcionalnosti,« našteva sogovornik.
Poseben sklop razstave pa je posvečen predmetom iz zgodovine Goriške. Sklop zajema petintrideset tem – od prazgodovine do prevzema evra.
Razstava bo odprta drevi, pogoj za obisk je »PCT« (preboleli, cepljeni, testirani), za kasnejše samostojne oglede pa zadostujejo maska, razkuževanje rok in razdalja med obiskovalci. Razstava je stalna, na ogled bo ob koncih tedna: ob petkih med 16. do 20. uro, ob sobotah od 14. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 18. ure.