Ob februarskem dnevu spomina na fojbe zdaj še 12. junij ...

Po dveh letih so v Gabrjah končno lahko praznovali 40. obletnico postavitve spomenika, ki je posvečen padlim v narodnoosvobodilnem boju. V nedeljo so se v poznih popoldanskih urah zbrali pred sedežem Kulturnega društva Skala, od koder so se ob ritmu koračnice pihalnega orkestra Viktor Parma iz Trebč sprehodili do spomenika. Tu je sledila svečanost v organizaciji domačega društva Skala, na kateri so nastopili združeni moški pevski zbor Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba pod vodstvom Bogdana Kralja in ženska vokalna skupina Danica ter vrhovski Biseri pod vodstvom Jane Drassich. Pred občinstvom je najprej spregovoril sovodenjski župan Luca Pisk, slavnostni govor pa so zaupali prof. Aldu Ruplu. Pevske in glasbene točke so s poezijami in odlomki povezovali Arianna Menis, Martina Pelle in Mauro Juren. Med udeleženci sta bila tudi goriška predsednika SKGZ in ZSKD, Marino Marsič in Maja Humar, ter predstavniki okoliških sekcij ANPI-VZPI.

Kot se za svečane prireditve v počastitev padlim v NOB spodobi, se je tudi nedeljska svečanost ob 40-letnici postavitve spomenika v Gabrjah začela z minuto molka. Sledil je glasbeni program, v katerih so odmevale partizanske pesmi. Najprej so se pred publiko predstavila mlada dekleta z Vrha, ki se družijo pod imenom Biseri pod vodstvom Jane Drassich, katerim so se kasneje pridružile tudi pevke ženske vokalne skupine Danica. Sledil je pozdrav župana Občine Sovodnje ob Soči Luce Piska, ki se je vsem navzočim zahvalil, da so se združili ob spomeniku in izkazali zahvalo vsem, ki so stopili na pravo pot zavračanja vsakega sovraštva in nasilja nad sočlovekom. »Današnji čas nas ponovno opozarja, da mir ni samoumeven in da se moramo tudi danes boriti za svobodo, enakopravnost in solidarnost,« je dejal Luca Pisk in povabil vse, da se bolj pogosto ozrejo na spomenike, pomnike boja, ki jih mora vsak posameznik tudi danes oplemenititi s svojim delom. Sledil je nastop združenih moških zborov Skala iz Gabrji in Jezero iz Doberdoba, ki so zapeli pod vodstvom Bogdana Kralja in ob harmonikarski spremljavi Štefana Nanuta.

Priložnosti govor so zaupali Aldu Ruplu, ki je naprej spregovoril o nastanku spomenika. Gre namreč za enega najbolj svojevrstnih spomenikov v zamejstvu, saj ga sestavlja monolitna visoka stebrasta skala, ki jo je domačin in nekdanji borec Julko Florenin opazil na Goličevniku. Prvo sejo za postavitev spomenika je Vid Primožič v vlogi predsednika krajevnega društva sklical leta 1977: načrt za pripravo spomenika in okolice so zaupali arhitektu Jožetu Ceju, ki je bil tudi prisoten na nedeljski svečanosti. Skalo so z nemajhnimi težavami tri tedne drčali do Gabrji. Ob posvetilu, ki ga lahko beremo na sprednji strani spomenika, stoji na zadnji strani tudi plošča, na kateri so vklesani verzi Filiberta Benedetiča. Govornik je spomnil, da je bil na slovesnosti odkritja spomenika 13. julija 1980 prisoten tudi italijanski vod iz goriške garnizije, kar »ni bilo samo po sebi umevno v tedanjem obdobju, tako iz protokolarnega kot iz političnega vidika, saj so bili med večinskim prebivalstvom slovenski partizani in aktivisti osvobodilne fronte še vedno dojeti kot "ribelli" in teroristi«. Že takrat so se z minuto molka posvetili spominu na pogumno odločitev borcev za odhod v oboroženo ilegalo; tem vidikom naj bi se posvečali tudi danes, ko nas prevevajo druge misli, med temi tudi razširjen proces zgodovinskega revizionizma, ki ga sistematično opravljajo različne kulturne in politične strukture. Rupel je spomnil na februarski dan spomina na fojbe in ne nazadnje na 12. junij, ki so ga politične oblasti v Gorici označile za dan osvoboditve izpod jugoslovanske armade. »Kje pa smo mi v tej godlji? Nimamo sredstev niti prodornih poti množičnega obveščanja, poleg tega da smo jezikovno ovirani in ne moremo odmevati med večinskim prebivalstvom. Če so vračanja k spomenikom ne le čustveno obarvana, temveč tudi vsebinsko obogatena z znanjem o njihovem namenu, času in konkretnih vzrokih za postavitev, je to naše najučinkovitejše orodje proti hinavščini sprenevedanja,« je bilo slišati v nedeljo. »Pazimo na vse spomenike in spoštujmo jih kot zrklo naših oči, kajti ni nam dano vedeti, kaj se lahko pripeti in če jih bo kdo poskušal premestiti, pokriti ali kar odpraviti, najmanj pa onesnažiti, če se razširi vtis, da jih mi sami zanemarjamo,« je še zaključil Rupel.

Ob koncu so prisotni prisluhnili še partizanskim pesmim, ki jih je izvedla pihalna godba Viktor Parma iz Trebč. V prostorih društva Skala je nato bila na ogled fotografska razstava, ki jo je uredil domačin in član društva Mauro Juren, v kateri so dokumentirali izgradnjo spomenika in odkritje leta 1980. Fotografski material so prispevali Vid Primožič, ki je tudi zaslužen za postavitev spomenika, Nataša Černic in Mauro Juren, ki je med skoraj 300 slikami pripravil izbor.