Od svobode govora do skrbi za naš planet

V Goriški knjižnici Franceta Bevka so v četrtek zvečer z okroglo mizo zabeležili 100-letnico mednarodnega združenja pisateljev PEN. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi knjiga, ki jo je Mednarodni PEN pripravil na osnovi arhivskega gradiva. Za knjigo je nekaj gradiva prispeval tudi Slovenski center PEN, ki je le pet let mlajši. »Ko se spominjamo jubilejev, je pomembno, da se zazremo tudi vase. Slovenski PEN ima 95 let in ima posebno mesto v mednarodnem PEN-u. V Sloveniji namreč domuje eden izmed štirih mednarodnih odborov, to je odbor Pisatelji za mir, ki bo prihodnje leto pripravil 54. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu,« je poudarila Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN.

Pred sto leti so se na pobudo angleške pesnice Amy Catherine Dawson Scott v restavraciji Florence v londonskem Sohu zbrali književniki in književnice ter ustanovili PEN klub. Izvolili so prvega predsednika Johna Galsworthyja. Komaj pet let kasneje je bil v Ljubljani ustanovljen Slovenski PEN, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič. Na začetke mednarodnega, pa tudi slovenskega PEN, so se v četrtek ozrli gostje omenjene okrogle mize: književnica Marija Mercina, zgodovinar Ivan Vogrič in predsednik PEN centra v Trstu, Antonio Della Rocca. Pogovor je povezovala Tanja Tuma, predsednica Slovenskega PEN-a.V svoji zgodovini se je slovenski PEN zavzel za mnoge književnike, ki so jih oblasti preganjale, govorci so se v tej luči posvetili predvsem Francetu Bevku in Cirilu Kosmaču, ozrli pa so se tudi na začetek oziroma na čas, ko je bil ustanovljen mednarodni PEN. »Takrat si svet še ni opomogel od šoka prve svetovne vojne,« je poudaril Vogrič in o ustanoviteljih ter prvih članih dodal: »To je bila generacija, ki je iskreno verjela v pristne vrednote humanizma, v svetovni mir, obenem jo je prva svetovna vojna zelo brutalizirala.«

Kakšna je bila torej vloga mednarodnega PEN v tistem obdobju? »To je zapleteno vprašanje. Verjetno najdemo odgovor prav v knjigi, ki jo je PEN letos predstavil na spletnem kongresu. Vsi centri PEN smo prispevali tekste zanjo,« je povedal Antonio Della Rocca in dodal, da je imel PEN v času ustanovitve predvsem literarne in ne politične namene, čeprav se je bilo slednjim v nadaljnjih letih delovanja nemogoče povsem izogniti. Prva svetovna vojna se je komaj končala, v letu 1922 pa je že sledil vzpon fašizma.Johna Galsworthy je ob ustanovitvi sicer izjavil, da je PEN »republika pisateljev in ne politike«, a se je ta ideja že leta 1933 sesula. Takratno dogajanje je zahtevalo odziv in PEN je na svojem kongresu javno obsodil nacizem. Nemški pisatelji so takrat kongres zapustili. Podobno se je dogajalo leta 1993 na kongresu v Dubrovniku, ki je bil tistega leta bombardiran, kongres so zapustili srbski udeleženci.

Naj se PEN torej politično angažira ali naj skrbi samo za književnost? »Kadar gre za življenje, je PEN okvir, ki ga pomaga ohraniti ali pa stoji ob strani. Bevk je bil prvič zaprt v letu ustanovitve PEN. Tisto leto je v Gorici gorel Trgovski dom, tako kot je šest let prej gorel Narodni dom v Trstu, oba Fabianijevo delo,« odgovarja Mercinova, ki je nato podrobno orisala policijski nadzor nad Cirilom Kosmačem. »Ciril Kosmač bi glede na vse te svoje izkušnje lahko napisal odličen priročnik za emigrante. Policija je beležila vse, kje stanuje, kaj piše očetu ... PEN je v tisti dobi to vlogo moral opravljati, kot se je to pokazalo pri Bevku, Kosmač pa se na PEN ni nikoli naslonil,« je dodala Marija Mercina. Bevk je član slovenskega PEN postal leta 1932. Takrat je bil v težavah, bil je preganjan pisatelj, živel je v Gorici. Da bi si olajšal to stisko, se je obrnil na slovenski PEN s prošnjo, da bi postal član, je spomnil Vogrič in nadaljeval: »Toda ne pozabimo, bil je italijanski državljan in postal je član slovenskega PEN. Zamika pa ga udeležba na kongresu PEN v Dubrovniku.« Slovenski PEN je v ta namen interveniral pri italijanskih kolegih. Šele druga intervencija, pri kateri so sodelovali tudi drugi jugoslovanski PEN, je bila uspešna. Bevku je bil omogočen odhod na kongres v Barceloni leta 1935, kasneje pa še v Parizu in Pragi. Leta 1940 so Bevka aretirali pod obtožbo špijonaže. Tudi takrat so se aktivirali jugoslovanski centri PEN, a brez uspeha.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.