Postavitev panoramskih klopi predstavlja izhodišče za nadaljnje povezovanje Brd in za vzpostavljene novih oblik čezmejnega sodelovanja. Začetek ambicioznega projekta sega v lansko leto.
»Pred enim letom sem pred domačijo družine Ščurek v Medani opazil zelo simpatičen in posrečen objekt. Kmalu zatem sem se odpravil do Stojana Ščurka in ga vprašal, ali ima panoramsko klop za nekaj izključno svojega ali bi bil pripravljen jo deliti z drugimi,« nam je pojasnil priznani krminski gostinec Joško Sirk, ki mu je Ščurek takoj izrazil pripravljenost na sodelovanje. Sledilo je nekaj srečanj, na katerih so bili navzoči še nekateri sogovorniki, ki so si kot osnovni cilj postavili namestitev dvajsetih klopi na italijanski strani in dvajsetih na slovenski strani meje. Dogovorili so se tudi, da bodo klopi vse enake; zaznamovala jih bo rumena barva, povzeta po rebuli, ki so jo v preteklosti že uporabili pri raznih pobudah.
»Snovanje projekta je pospešil majski prihod moške kolesarske dirke Giro d’Italia, saj bi radi do takrat namestili prve klopi. Poleg tega je pomembno, da s projektom podpiramo prizadevanja za skupno kandidaturo za vpis Brd na Unescov seznam svetovne dediščine in se obenem vključujemo v pobude ob Evropski prestolnici kulture 2025,« pravi Joško Sirk. Ko so začeli iskati dodatne partnerje, so takoj ugotovili, da je projekt deležen velikega zanimanja in podpore. »Da bi ne ostalo vse samo pri štiridesetih panoramskih klopeh, smo se odločili, da opravimo še korak naprej. Na vsaki strani meje smo se lotili iskanja petdesetih partnerjev – od vinarskih podjetij do gostincev, turističnih operaterjev in ponudnikov kulturnih vsebin z obeh strani Brd ter tudi iz Gorice in Nove Gorice. Naposled smo stotim sogovornikom z obeh strani meje predlagali, naj se vključijo v projekt, ki bo poleg klopi predvidel spletno stran, informativno zgibanko in triletno promocijo,« pravi Sirk in pojasnjuje, da sta glavno organizacijsko breme prevzeli združenje A’mare in bici na italijanski strani ter Zavod za turizem in kulturo Občine Brda na slovenski strani državne meje.
»K projektu so pristopila številna priznana podjetja, Castello di Spessa, Jermann, Subida, restavracija Rosenbar in gostilna Pri luni v Gorici, društvo za goriško čipko, goriška pokrita tržnica, razne ustanove na slovenski strani meje, društvo Autoktona, Fundacija Goriške hranilnice s projektom Collio XR ... Zelo pomembno je sodelovanje sedmih občin na italijanski strani in Občine Brda; pristopila je tudi Občina Gorica, v kratkem pričakujemo še Novo Gorico. V bistvu nastaja skupen subjekt, kakršnega še nismo imeli. V prihodnosti bo denimo lahko kandidiral na razpisih v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 in Unesca; govoril bo v množini in bo lahko partner pri najrazličnejših razvojnih projektih,« verjame Joško Sirk. Po njegovih besedah tovrstno povezovanje spodbuja tudi Dežela Furlanija - Julijska krajina, saj bodo v prihodnje pri koriščenju evropskih sredstev imele vse večjo vlogo ravno naveze med zasebnimi subjekti in javnimi ustanovami. Pri snovanju projekta trenutno sodeluje petdeset ljudi, vendar so po Sirkovih besedah vrata odprta prav vsem, ki bi radi prispevali k čezmejnemu razvoju Brd.