Petina mladih ne dela, čeprav je priložnosti veliko

»Petina mladih iz nekdanje goriške pokrajine ne dela in niti ne študira. Vse več se jih ob tem odpravlja v tujino, pri čemer ne gre samo za visoko izobražene kadre. Poznam nekaj deklet, ki so se odpravila na Holandsko; za delo v skladišču in raztovarjanje blaga z viličarjem prejemajo po dva tisoč evrov plače na mesec. Pri nas bi kot vajenke verjetno dobivale tisoč evrov mesečne plače. Že res, da so na Holandskem življenjski stroški višji, po drugi strani se zanje ne zmeniš kaj dosti, ko imaš dvajset let in celo življenje pred sabo,« pravi predsednik goriške obrtniške zveze Confartigianato Ariano Medeot. Po njegovih besedah so znaki gospodarskega okrevanja vidni tudi na Goriškem – razna industrijska in obrtniška podjetja imajo številna nova naročila, gradbeništvo se je po zaslugi državnih subvencij pobralo iz dolgoletne krize, med poletjem so dobro poslovali tudi bari, gostilne, restavracije in hoteli, zlasti ob obali – marsikje pa se porajajo težave zaradi pomanjkanja delovne sile.»Med podjetniki opažamo vse več optimizma, ki se odraža tudi v zaposlovanju novih kadrov, pri čemer žal večkrat prihaja do težav, saj je zelo težko najti nove uslužbence v najrazličnejših sektorjih. Ne gre za negativne učinke poldrugega leta pandemije koronavirusa, temveč za posledice vsaj dvajsetletnega zapostavljanja poklicnega izobraževanja. Poklicni in tehniški zavodi so izgubili na imidžu, tako da starši, ki imajo kakorkoli pomembno vlogo pri tovrstnih odločitvah svojih otrok, mislijo, da gre za drugorazredne šole. V resnici imajo mladi ob zaključku šolanja na poklicnih zavodih cel kup zaposlitvenih priložnosti,« poudarja Medeot in pojasnjuje, da se tudi podjetja kot taka vse bolj ukvarjajo z usposabljanjem novih zaposlenih.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.