Po Soči jih je zaveslalo skoraj 200

Praznik je moral biti in praznik je tudi bil. In to lep, sončen in razposajen. Da je 35. Soška regata odlično uspela, nam je bilo v nedeljo razvidno na plavajočem pomolu pod Pevmo, kjer se je iz raznih plovil izkrcalo skoraj 200 veselih obrazov. Razveseljivo je tudi, da je kajakaše, kanuiste, »rafterje« in deskarje po skoraj petkilometrskem spustu pričakal nekoliko popravljen pomol, ki so ga po dolgih in vztrajnih prizadevanjih kajakaškega kluba Šilec in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v prejšnjih dneh uredili delavci Dežele FJK.

Regata se je začela dopoldne pri čolnarni pod jezom v Solkanu. Že uro in več pred startom so se tam začeli zbirati navdušenci rečnega veslanja, ki so se odzvali vabilu klubov Šilec in Soške elektrarne ter ZSŠDI. Že bežen pogled na zbirajočo se množico, v kateri je bilo veliko mladih, je dal slutiti, da bo udeležba na 35. Soški regati zelo dobra. Končna številka na vpisnih polah se je ustavila pri 192, kar je glede na sedanje razmere zaradi koronavirusa nezanemarljiv podatek. Poudariti gre tudi, da je množico udeležencev sestavljala dobra polovica prijateljev vesla z italijanske strani meje, pretežno goriških Slovencev. Ob vpisu je moral vsak pustiti organizatorjem svoje podatke in telefonsko številko, kot predvidevajo predpisi proti širitvi covida-19. Pred startom so udeležencem zaželeli srečno pot podžupan Mestne občine Nova Gorica Sašo Kogovšek, odbornik pri goriški občini Francesco Del Sordi, predsednik KK Šilec Robert Makuc in predstavnik KK Soške elektrarne Andrej Humar. Za prevajanje in povezovanje je poskrbel predstavnik ZSŠDI, Igor Tomasetig. Vsi so v svojih nagovorih poudarili pomen in edinstvenost športno-rekreacijske prireditve na Soči in izrazili upanje, da bo pobuda še naprej povezovala ljudi na obeh straneh meje. Makuc je dodal, da je bila organizacija regate letos še posebno velik zalogaj, saj zaradi koronavirusa in varnostnih predpisov še teden dni pred dogodkom niso vedeli, ali ga bodo sploh lahko izpeljali.

Po cilju so se udeleženci spusta v lastni režiji ali z vozili organizatorjev vrnili v Solkan, vendar ne več na startno mesto, temveč v kajakaški center ob tekmovalnem poligonu, kjer sta jih čakala pogostitev in nagrajevanje najštevilnejših ekip. Največ veslačev je prispeval solkanski KK Soške elektrarne (50), sledili so goriški KK Šilec (31), Novogoriški gasilci (28), družina Belingar (16), ŠZ Dom Gorica (13), ŠD Sovodnje (9), KŠD Naš prapor, ŠZ Olympia, KD Sovodnje in Rafut for raft (vsak po 8), ŠZ Mladost (6) in manjše skupine. Nagrajena sta bila tudi najstarejša udeleženka in najstarejši udeleženec, Marija Belingar iz Solkana in Vito Makuc iz Pevme (oba letnika 1940). Najmlajša udeleženka pa je bila triletna Mia Deržek iz Nove Gorice.