Poklon »letečima bratoma«

Včeraj je minilo 110 let, odkar sta brata Rusjan na goriških Rojcah prvič poletela z letalom Eda 1. Skupina Goričanov, ki se zavzemajo za ovrednotenje goriške preteklosti, je želela ta zgodovinski dogodek obeležiti s krajšima slovesnostma pri spomenikih slovenskima pionirjema letalstva, ki so ju pred desetimi leti postavili na goriškem letališču in pred palačo nekdanje Pokrajine Gorica na Korzu Italia. V nedeljo dopoldne je za spominsko svečanost poskrbelo štandreško društvo sKultura. Skupina članov se je zbrala na Rojah, kjer so ob obeležje Edvardu in Josipu Rusjanu položili šop cvetic, nakar je poznavalec ter pisec člankov in knjige na to temo Vili Prinčič opisal trud, ki sta ga goriška brata vložila v svoje drzne zamisli o letenju. Napis, ki je v petjezični obliki vtisnjen na obeležju, zgovorno razodene njune želje: uresničila sta svoje sanje, ker sta sledila svojemu navdihu z neomajno vztrajnostjo in pustolovskim duhom. Kot da bi bilo dogovorjeno, sta skupinico ljudi pred obeležjem v nizkem letu preleteli letali Flamingo, ki so ju preizkušali na goriškem letališču.Podobna slovesnost je potekala tudi včeraj v središču Gorice. Pred spomenikom bratoma Rusjan na Korzu Italia se je zbrala skupina ljudi, zlasti takih, ki so bili v prejšnjih letih na razne načine vpleteni v raziskovanje in odkrivanje manj znanih trenutkov življenja in dela Edvarda in Josipa. Navzoči so bili Grazia Rusjan, nečakinja slavnih bratov, Vili Prinčič in Aldo Rupel, ki sta v imenu ZSŠDI veliko pripomogla, da so Rusjana spoznali tudi Goričani italijanskega jezika. Dogodka se je med drugimi udeležil kipar Vittorio Balcone, ki je izklesal spomenik pred nekdanjo pokrajinsko palačo. Grazia Rusjan je pred spomenik položila cvetno kompozicijo, Prinčič pa je v dvojezičnem nagovoru opisal epopejo »letečih bratov«. Omenil je tudi, da so ravno 25. novembra pred desetimi leti in s finančno podporo Pokrajine Gorica odkrili spomenik na goriškem Korzu, ki ga je specializirano podjetje pred nekaj dnevi očistilo. Na koncu prijetnega srečanja je gledališki igralec prebral nekaj verzov, ki jih je konec leta 1910 mladi pilot Edvard Rusjan napisal in poslal dekletu (Danici Cigoj) v Gorico. Poezija je v slovenščini, za njen prevod v italijanščino pa je poskrbel Aldo Rupel. Med drugim poezija pravi: »Kako smo zatapljali v sanje se zlate, v sanje vzorov in svetlih idej! Vsi zrli v poljane smo v soncu bogate, v sinjo brezkončnost in dalje brez mej!«

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.